Na Salzburških slavnostnih igrah v zasedbi več opernih produkcij to poletje, vključno z opero Giulio Cesare v Egiptu Georga Friderica Händla in Tremi sestrami Petra Eötvösa, nastopajo kontratenorji. Eden od njih, Federico Fiorio, ki igra vlogo Sesta, je spregovoril o svojem pristopu k vlogi in tekočih vajah za Giulia Cesareja: »S tem delom sem se v svoji karieri srečal že večkrat. Vloga je zelo kompleksna, ne le v vokalnem smislu, temveč tudi glede fizično napornih vidikov. Tukaj mi koristijo izkušnje z mojim hobijem, disciplino parkourja.«
Prizor iz opere Julij Cezar v Egiptu, foto SF/Monika Rittershaus
Sodelovanje z režiserjem Dmitrijem Černjakovom je opisal kot zelo zadovoljivo in pohvalil njegovo sposobnost, da likom doda veliko nians. Dodal je, da ima tudi dirigentka Emmanuelle Haïm zelo natančne predstave o tem, kaj se bo dogajalo na odru.
Tudi Jurij Mynenko (Tolomeo) je poudaril pozitiven proces vaj. Z Dmitrijem Černjakovom sodeluje že četrtič, o katerem je dejal: »Točno ve, kaj mu je pomembno in kaj želi dobiti od umetnikov.« Pohvalil je tudi dirigentko Emmanuelle Haïm: »Je odlična glasbenica, ki nas pevce izjemno podpira.«
Pevci so prav tako zadovoljni z vajami za opero Tri sestre v režiji Evgenija Titova. Dennis Orellana (Irina) je dejal: »Naša ekipa je fantastična, vesel sem, da sem tukaj.« Zanj, čigar repertoar je sestavljala predvsem baročna opera in Mozart, je delo na sodobni operi prvič, ruski jezik pa predstavlja posebne izzive. »Vendar se lahko veliko naučim o svojem glasu in vse to je zelo zabavno,« je dejal.
Kangmin Justin Kim (Natasha) je spregovoril o svoji metodi: »Kot pojoči igralec se vsake vloge lotim najprej z vidika besedila. Na ta način vidiš, kako skladatelj libreto preoblikuje v glasbo, in to ti da občutek za lik, ki ga utelešaš.« Z Evgenijem Titovom je že sodeloval in poudaril: »Imava zelo podobno razumevanje procesa vaj in z njim se lahko zelo dobro osredotočimo na čustva opere. V kombinaciji z Eötvösovo glasbo kot ekipa na oder prinašava magijo.«
Na vprašanje o svojem pogledu na interpretacijo vloge Maše je Cameron Shahbazi odgovoril: »Na začetku je vedno preučevanje likov. Najprej delo večkrat preberem in se poskušam vživeti v osebo, ki jo upodabljam. Raziskovanje skladateljevega opusa pred uprizoritvijo mi je vedno zelo pomembno.« Tudi ruski jezik, ki mu je bil popolnoma neznan, je bil na začetku izziv. Celotno delo je opisal takole: »Struktura dela je najprej dekonstruirana in nato ponovno sestavljena. Glasba ustvarja suspendirano vzdušje.«
Od leve proti desni: Aryeh Nussbaum Cohen, Yuriy Mynenko, Federico Fiorio, Kangmin Justin Kim, Dennis Orellana, Cameron Shahbazi, foto SF//Neumayr/Leo
Aryeh Nussbaum Cohen je raziskoval vokalni razpon kontratenorja ne le z glasbenega, temveč tudi z znanstvenega vidika. V tem kontekstu je o Eötvösovih Treh sestrah pripomnil: »Izjemna stvar pri tej operi je prav to, da v originalni zasedbi vse ženske figure pojejo kontratenorji. Ta vidik prinaša dodatno kompleksnost v upodobitev likov in gledalcu odpira novo dimenzijo globlje izkušnje.« Svoj vtis, da občinstvo kontratenorske glasove dojema kot še posebej fascinantne, je opisal kot posebej fascinanten. Na splošno meni, da je cilj opere povabiti občinstvo, da pobegne iz vsakdanjega življenja in mu odpre pot v drug svet. Po njegovem mnenju Titov s svojim režiserskim delom dosega prav to.
Vsak od pevcev je pot do skupnega glasu našel na različne načine. Federico Fiorio je opazil svojo nespremenjeno nagnjenost k sopranskemu glasu, ko je bil še v otroškem zboru, takoj po mutaciji glasu. Po tem mu je posebno usposabljanje omogočilo, da je dosegel še višje razpone. Tudi Dennis Orellana je poudaril pomen vsakodnevne vaje za nenehen razvoj in diferenciacijo glasu. Kemija med učiteljem in učencem igra še eno pomembno vlogo, je dodal Kangmin Justin Kim in poudaril, da obstajajo različni uporabni pristopi za vsakega pevca: »En pevec se lahko dobro odzove na znanstveni in teoretični pristop, drugemu pa lahko pomagajo specifične podobe in metafore.« Sam se je od svojega učitelja naučil, naj vedno najprej poskuša razumeti namen besedila. To ozadje, je pojasnil, mu pomaga, da se poglobi v zvočni svet z več plastmi.
Znotraj kontratenorskega področja obstajajo različni vokalni pojavi, je poudaril Jurij Mynenko – nekaj, kar je treba upoštevati tudi med izobraževanjem. Zanj se prvotni načrt usposabljanja za baritona ni obnesel. Pri iskanju lastnega glasovnega razpona je bistven en vidik, je dejal: »Odločilni element je vera vase in v svoj potencial – le tako lahko deluje.«
Cameron Shahbazi je opisal svoj lasten, intuitiven pristop k svojemu vokalnemu tipu: »Tudi jaz sem se sprva šolal za baritonista. Pri približno 18 letih pa sem samodejno preklapljal v drug razpon in kar nekaj časa sem potreboval, da sem prepoznal pomen tega dejstva.« Glede na trenutno produkcijo se mu zdi sodelovanje z dvema orkestroma v Salzburgu še posebej zanimivo: »To vzbuja dodatno, posebno domišljijo. Omogoča nam, da se še globlje poglobimo v ranljivost likov.« (Po tiskovnem sporočilu)
Marijan Zlobec