Rojstne Ponikve množično počastile Cirila Zlobca

Ciril Zlobec se je rodil 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu, majhni vasi na precej vijugasti cesti med Dobravljami in  naprej proti Štanjelu. Pred Ponikvami se na desni zavije še v Avber, kjer je na hribčku cerkev s freskami Toneta Kralja in pokopališče, nekoč pa je bila tam še šola. Ponikve niso imele nič, ne trgovine ne gostilne, čeprav je ena nekaj časa bila. Vsi so bili kmetje in so živeli od svojih kmetij. Zelo skromno.

Slovesnost v Ponikvah, vse fotografije Marijan Zlobec

Ko je bil Ciril star sedemnajst let, so v vas prišli fašisti s tovornjaki, po vasi polovili vse fante, jih zmetali kot tovor na vozila in odpeljai v srednjo Italijo, v Abruzze, v koncentracijska taborišča: preventivno, da ne bi odšli v partizane.

Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 so se fantje vrnili domov in takoj odšli v partizane. O tem je Ciril Zlobec napisal svoj prvi roman Moška leta našega otroštva (1962) in zanj prejel Kajuhovo nagrado.

Na jubilejni slovesnosti na polnem borjaču pred zadružnim domom tega sicer nismo slišali, smo pa veliko drugega, biografskega, karakternega, rodbinskega, seveda umetniškega in širše kulturno panoramskega. O tem je največ povedal gost pesnik Marko Kravos iz Trsta.

Marko Kravos in Milan Selj

Med drugim je povedal, da pripravljajo v Italiji posebno dvojezično, kot je tam običaj, zbirko Zlobčeve poezije in da je kraški pesnik prijateljeval z največjimi italijanskimi pesniki, kot sta bila nobelovca Eugenio Montale in Salvatore Quasimodo, pa Giuseppe Ungaretti, Giacinto Spagnoletti, s katerim je pripravil veliko antologijo jugoslovanske poezije v italijanščini in je izšla v Italiji kot prva tamkajšnja afirmacija naše poezije. Kot tretjega nobelovca pa je prevedel še Giosuea Carduccija. Prevajal je tudi Danteja in Leopardija ter še mnoge pesnike iz 20. stoletja.

Ciril Zlobec je poznal seveda tudi druge, ki jih je prevajal, kot sta slavni in takrat v Sloveniji zelo popularni pisatelj Alberto Moravia in Curzio Malaparte, kar pa je v biografiji večinoma spregledano.

Štefanija L. Zlobec in Fedja Zlobec, ki govori o dedku Cirilu

Prijateljeval je tudi z mnogimi drugimi, kot sta Fulvio Tomizza ali Claudio Magris.

Rojstna hiša

Bil je tudi predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije in je kot tak spoznal vse vodilne pisatelje; na desetine in desetine. Še poprej je prijateljeval z Oskarjem Davičom, Vaskom Popom, Slavkom Mihalićem…

Kot urednik literarne revije Beseda je spoznal tedanjo slovensko literarno avantgardo, kot sodelavec Radia Ljubljana vso kulturno ustvarjalnost, kot trideset let urednik literarne revije Sodobnost pa vse slovenske literate one dobe – nekaj sto.

Sodobnost se je odpirala svetu in je imela posebne tuje nacionalne prikaze njihove poezije.

Rojstna hiša Cirila Zlobca v Ponikvah

Ciril Zlobec je bil dolgo časa v politiki, tako v RK SZDL Slovenije kot v CK ZKS in v Predsedstvu Republike Slovenije.

Večer je povezoval in vodil pesnik Milan Selj, ki živi med Londonom in Ponikvami, kjer ima hišo

Malo je znano, da si je zelo prizadeval za izgradnjo Kulturnega doma Srečka Kosovela v sedanji obliki in kapacitetah. Ko so ga načrtovali, se je zdel takratnemu predsedniku RK SZDL Slovenije Mitji Ribičiču prevelik za Sežano, a ga je Zobec prepričeval, da je Sežana na sredi poti med Novo Gorico in Koprom ter da potrebuje kulturni dom tudi za povezavo Krasa s Slovenci na oni strani meje, po slovenskih vaseh, do Opčin in seveda Trsta. To so potem uresničili z arhitekturo biroja Kras.

Nastop Štefanije L. Zlobec, žene pokojnega Jaše Zlobca

Na slovesnosti smo slišali več bolj lokalnih pričevanj in anekdot, spominov, zgodnjih biografskih dejstev o Zlobčevi rodbini, otroštvu, šolanju v Avberu, malem semenišču v Gorici in zatem v Kopru, kjer pa so ga izključili iz šole, ker je pisal v tedaj prepovedani slovenščini.

Plakat za slovesnost

Na slovesnost v Ponikvah je prišlo veliko gostov in dolgoletnih sodelavcev Cirila Zlobca, med njimi pesnik Marko Kravos, ki je, kot je povedal, z Zlobcem sodeloval vse življenje, do 14 dni pred njegovo smrtjo, ko ga je obiskal doma v Ljubljani. Ciril je umrl 24. avgusta 2018.

Opazili smo legendarno avtorico pesmi za tisoč slovenskih popevk, častno meščanko Ljubljane Elzo Budau, ki je bila Zlobčeva sodelavka na Radiu Ljubljana.

Gruša Zlobec, hčerka Jaše Zlobca

Med pesniki so bili v Ponikvah predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk, večdesetletni Zlobčev prijatelj Ervin Fritz,  prav tako pesnik, pisatelj, umetnostni zgodovinar Andrej Medved, pisatelj in dramatik Vinko Möderndorfer, ki mu je Ciril odprl vrata v Sodobnost pri komaj sedemnajstih letih…

Dr. Marija Pirjevec Paternu

Iz Trsta je prišla dr. Marija Pirjevec, žena pokojnega literarnega zgodovinarja dr. Borisa Paternuja, avtorja dveh knjig o Francetu Prešernu. Potožila mi je, da na današnji slovenistiki na Filozofski fakulteti o Prešernu sploh ne predavajo in lahko diplomiraš brez poglobljenega poznavanja slovenske literarne romantike.

Andrej Medved in Mirsad Begić

Iz Ljubljane je prišel akademski kipar Mirsad Begić, avtor kakih sto spomenikov doma v precej drugih državah, ki je Cirila Zlobca dobro poznal in ga celo privabil k sebi domov v Ljubljani.

Marko Kravos in Andrej Arko

Prišel je Andrej Arko, prav tako sodelavec z Radia Ljubljana in potem glavni urednik Celjske Mohorjeve družbe.

Zdravko Duša in dr. Marko Uršič

Med sošolci Jaše Zlobca smo opazili filozofa, prof. dr. Marka Uršiča in nekoliko mlajšega urednika Cankarjeve založbe Zdravka Dušo.

Štefanija L. Zlobec, Darko Brlek in njegova žena Janja Lamberger

Prišel je direktor in umetniški vodja Ferstivala Ljubljana Darko Brlek z ženo Janjo Lamberger in si podrobno ogledal Zlobčevo rojstno hišo, kamor ju je povabila Štefanija L. Zlobec, ki je sicer otroštvo preživela na Vrabčah in kasneje v Izoli, kot je povedala na slovesnosti.

Božo Zlobec, Nelida Nemec in Elza Budau

Opazili smo umetnostno zgodovinarko Nelido Nemec, ki je z Zlobcem prijateljevala od začetka sedemdesetih let, ko je bil njen mož akademski kipar Negovan Nemec še živ. Zlasti so se srečevali v Novi Gorici.

Gojmir Lešnjak Gojc in Vladimir Jurc

Program je bil literarni in glasbeni, z nastopom mladih Ponikovcev, violinistke in dveh harmonikarjev.

Harmonikarja iz Ponikev

Zlobčevo poezijo sta interpretirala dramska igralca Vladimir Jurc in Gojmir Lešnjak Gojc.

Skromno okno Cirilove spalnice

Ogromno Zlobčevih sodelavcev in prijateljev je medtem že umrlo, ostajajo pa njihovi potomci in spomini na vso dobo.

Stojan Zlobec, Fedja Zlobec in Božo Zlobec

Med Zlobčevimi sorodniki so bili na slovesnosti oba nastopajoča; vnuk Fedja Zlobec in njegova mama Štefanija L. Zlobec, njena hčerka Gruša, nečaka Božo in Marijan Zlobec, Cirilov bratranec Stojan Zlobec, drugi daljni sorodniki in prijatelji ter njihovi potomci iz samih Ponikev in drugih krajev…

Domačinka Zorka Gulič

Vso prireditev je vodil in povezoval pesnik Milan Selj, ki pa Cirila Zlobca osebno niti ni poznal.

Krajevna skupnost Dobravlje, Avber, Ponikve in Gradnje je pripravila zakusko z domačimi dobrotami, a je spričo velikega števila udeležencev jubilejne slovesnosti vse pošlo v komaj desetih minutah. Celo voda in radenska. Potem so šli iskat nekaj rezervnega vina…

Ciril Zlobec ni ne pil ne kadil, slišali pa smo anekdoto o “flaškonu” terana, ki naj bi ga za prijatelje pripeljal v Ljubljano, a je na železniški postaji v Sežani padel na tla in se razbil.

Spominska plošča

Slišali so tudi anekdoto, kako je poleti v vročini kosil travo v samih spodnjicah, a Lojze Kovačič, pisatelj, ki ga je takrat obiskal v Ponikvah, piše v svojem romanu Prišleki, da je Ciril Zlobec kosil popolnoma gol.

Ponikovska violinistka

Kot da bi bil kakšna Van Goghova slikarska figura.

Doma

Ciril Zlobec je dočakal več portretnih upodobitev. Najlepši portret je v olju napravil že v petdesetih letih akademski slikar France Slana, a v javnosti ni bil znan, saj ga je imel ves čas doma na Vošnjakovi 10 v Ljubljani, kjer je pesnik umrl.

Skromno

Za vse ni dovolj prostora

Rojstna hiša

Vladimir Jurc in Marij Čuk, predsednik Društva slovenskih pisateljev

Dom

Rojstna hiša se spreminja v muzej

Marijan Zlobec