Ciril Zlobec na Žalah, vse fotografije Marijan Zlobec
Nastopajo: Maja Blagovič, Tjaša Bucik, Aleksander Ipavec – Ipo, Vesna Jevnikar, Vladimir Jurc, Tinkara Kovač, Gojimir Lešnjak – Gojc in Ana Mezgec.
Ples v Narodni galeriji
Osrednji del koncerta vključuje interpretacije Zlobčevih pesmi, kot so Kraška elegija, Beseda in Razlogi so, podkrepljene z glasbenimi nastopi, plesom in vizualnimi elementi. Rdeča nit dogodka je prepletanje intimnega z univerzalnim. Dogodek poteka v sodelovanju z Občino Sežana in pod častnim pokroviteljstvom Ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko.
Vstop v amfiteater je prost. V slučaju slabega vremena bo dogodek v Veliki dvorani. Vstop bo mogoč z brezplačno vstopnico.
Ciril in Veronika Zlobec ter slikar Vladimir Makuc
V rojstnih Ponikvah na Krasu pa bodo domačini in sorodniki pripravili srečanje v nedeljo, 6. julija, ob 18. uri. Srečanje je namenjeno druženju ljudi, ki so Cirila Zlobca osebno poznali, ga spremljali, z njim sodelovali in prijateljevali. Vsakdo bo tako v Cirilovo rojstno hišo prinesel del sebe in svoj spomin, saj svoj prihod napovedujejo različni umetniki, ki so Zlobca poznali petdeset in več let. Z nekaterimi je Ciril Zlobec sodeloval od njihovih literarnih in drugih umetniških začetkov, saj je bil urednik literarnih revij Beseda in Sodobnost ter urednik na Radiu Ljubljana oz. Radiu Slovenija…
Ciril in Veronika Zlobec
Ciril Zlobec se je rodil v kmečki družini kot najmlajši med sedmimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v vasi Avber, gimnazijo oz. semenišče pa v Gorici in Kopru. Iz gimnazije je bil zaradi pisanja pesmi leta 1941 izključen. Po drugi svetovni vojni, katere se je udeležil kot partizan, je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer je tudi doštudiral slavistiko ter nato delal kot novinar na Radiu Ljubljana, kot urednik kulturne redakcije TV Ljubljana (1969−1972), urednik igranega in odgovorni urednik kulturno-umetniškega programa Radia Ljubljana (1972−1986). V petdesetih letih je bil urednik literarne revije Beseda.
Poznan je tudi kot prevajalec, zlasti iz italijanščine (Dante, Leopardi, Carducci, Montale, Ungaretti, Quasimodo…) in srbohrvaščine (Davičo, Popa, Mihalić).
Ciril Zlobec v zasneženi Ljubljani
Že v obdobju socializma je imel več političnih funkcij v ZKS (mdr. član CK od 1968), med letoma 1969 in 1979 je bil poslanec v skupščini SRS, v 80. letih dva mandata podpredsednik SZDL Slovenije, zadnji mandat predsednik Sveta Univerze v Ljubljani, pa tudi v Zvezi pisateljev Jugoslavije (1985/86 je bil njen predsednik), kjer se je boril proti predlogu t. i. skupnih jeder. Leta 1990 je bil na nesposrednih volitvah izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije (do 1992). Od 1969 do konca 90. let (skupaj 30 let) je bil glavni urednik literarne revije Sodobnost.
Ciril Zlobec in Boris A. Novak
Leta 1985 je postal dopisni (izredni) in 1989 redni član SAZU, med leti 1992 in 1999 je bil tudi njen podpredsednik. Bil je dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg) in Mediteranske akademije (Neapelj).
Ciril Zlobec in Tomaž Šalamun
Njegovo življenje je zaznamovala tudi osebna tragedija, saj sta mu v času njegovega življenja umrla oba otroka, hči Varja (1964−2007) in sin Jaša (1951−2011). Oba sta zbolela za neozdravljivo boleznijo.
Ljubezen dvoedina
Ciril Zlobec je znan zlasti kot pesnik, ki piše lirične, čustvene pesmi. Prve pesmi je objavljal že med vojno. Leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janetom Menartom izdal prvo svojo pesniško zbirko Pesmo štirih, ki je do danes doživela številne ponatise. Sledile so številne druge pesniške zbirke: Pobeglo otroštvo (1957), Ljubezen (1958), Najina oaza (1964), Pesmi jeze in ljubezni (1968), Čudovita pustolovščina (1971), Dve žgoči sonci (1973), Vračanja na Kras (1974), Kras (1976), Pesmi (1979), Glas (1980), Pesmi ljubezni (1981), Beseda (1985), Nove pesmi (1985), Rod (1988), Moja kratka večnost (1990), Ljubezen dvoedina (1993), Stopnice k tebi (1995), Skoraj himne (1995), Ti – jaz – midva (1995 – z zgoščenko), Mojih sedemdeset (1995), Čudež telovzetja (2004), Dvom, upanje, ljubezen (2005), Tiho romanje k zadnji pesmi (2010), Biti človek (2014). Ob njegovem 90. rojstnem dnevu je izšel izbor njegovih ljubezenskih pesmi Ljubezen – čudež duše in telesa (2015).
Napisal je tudi nekaj pripovedniških del, med njimi dva romana: Moška leta našega otroštva (1962) in Moj brat svetnik (1970) ter memoare Spomin kot zgodba (1998). Leta 1974 je pripravil antologijo slovenske poezije ter izbor italijanske lirike. Spisal je tudi več esejističnih del: Poezija in politika (1975), Slovenska samobitnost in pisatelj (1986), Priznam, rekel sem (1988) ter Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko (1992).
Številna Zlobčeva dela so prevedena v tuje jezike, največ v italijanski in srbski jezik (v obeh primerih po 5 zbirk), hrvaški (3), v makedonski po ena, dve v rusinski, albanski, češki, romunski in španski.
Dr. Matjaž Kmecl govori na pogrebu
Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Tomšičevo (1956), nagrado Prešernovega sklada, Kajuhovo nagrado, Prešernovo (1982), Župančičevo (1976, za prevode) in Veronikino nagrado (2000), pa tudi red dela z zlatim vencem, zlato priznanje OF slovenskega naroda, zlati častni znak svobode Republike Slovenije, zlatnik poezije (2005), Lavrinovo diplomo (za prevajalstvo, 2013), listino prevajalcev Jugoslavije ter mednarodne nagrade: Eugenio Montale (1984, za prevode), Città dello Stretto (1984, za zbirko Ritorni sul Carso) (Ascona, 1985), Tomizzovo nagrado, ki jo podeljuje tržaški Lions Club (2005), mednarodno priznanje Campiello, zahvalno listino za prevode Danteja, Claudio H. Martelli (tržaški PEN, 2011), Veselina Masleše (Sarajevo) za zbirko Nove pesmi, Disovo plaketo za zbirko Svoj obraz iščoč v Čačku, kjer je bil proglašen za jugoslovanskega pesnika leta (1984) in Bosanski steček/stećak (Sarajevo 2014, skupaj s pokojnim sinom Jašo Zlobcem).
Pesnik Ivo Svetina govori na pogrebu Cirila Zlobca
Bil je Commendatore (komendnik) Republike Italije, prejemnik zvezde italijanske solidarnosti I. stopnje, srebrnega pečata mesta Trst. Španci so ga predlagali celo za Nobelovo nagrado.
Pogreb
Univerza na Primorskem v Kopru mu je 2005 podelila častni doktorat, po izboru poslušalcev Vala 202 je bil Ciril Zlobec ime leta 2015, 2016 je bil imenovan tudi za častnega meščana Ljubljane, bil pa je tudi častni občan Sežane in Kanala ob Soči, ker je bil vrsto let predsednik Kogojevih dnevov.
Slovo
Ciril Zlobec je pokopan v družinskem grobu na ljubljanskih Žalah.
Marijan Zlobec