V ljubljanski Galeriji Zala so odprli samostojno slikarsko razstavo Eme Klinar, akademske slikarke, ki se je ravno v tej galeriji pred leti predstavila v generacijski skupinski razstavi in opozorila nase.
Razstava portretov Eme Klinar v Galeriji Zala, vse fotografije Marijan Zlobec
Po pridobljeni srednješolski izobrazbi je Ema Klinar s študijem nadaljevala na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2021 tudi diplomirala. Tam je nadaljevala z magistrskim študijem in ga leta 2024 dokončala.
Drzen avtorski pogled na človeka
S svojimi deli je sodelovala pri skupinski razstavi Pogled naprej (2022) v galeriji DLUL v Ljubljani, Burnout (2022) v Galeriji Zala, Meantime Paintings Only (2022) v Galeriji Equrna, Ljubljana se klanja Sloveniji VII: Jesenice (2023) v Galeriji Vžigalica v Ljubljani. Živi in deluje na Hrušici pri Jesenicah.
Me, Myself and Us
V svoji slikarski praksi se ukvarja s sodobnim portretom, pri katerem jo zanima disfiguracija portretiranega subjekta preko dekonstrukcije in ponovne konstrukcije izhodiščne podobe v smiselno celoto.
Pogovor z umetnico na odprtju razstave
Pri svojem likovnem procesu izhaja iz serije zaporednih fotografij, kjer izbere vizualno zanimive izseke, te pa nato preko postopka plastenja, multipliciranja in zabrisovanja spoji v izhodiščno podobo, ki ji služi kot skica za realizacijo v tehniki akrila na platnu.
Prišlo je veliko ljudi
Njena dela vzpostavljajo psihološko napetost na slikovni površini, ki je pogosto na meji med humornim in nelagodnim, z njo pa želi gledalcu ponuditi podlago za pripovedno dopolnjevanje, ali prostor za njegove lastne projekcije.
Potrpežljivost do konca
V njenih likih lahko gledalec razbere humanoidne forme, ki pa mu zaradi načina deformacij ostajajo tuje in v njem sprožajo nelagodje. (Iz predstavitve).
Ema Klinar in Vida Jocif
Ema Klinar govori o sebi in nas na način groteske, ki spominja na nekatera dela Otta Dixa iz časa vzpona nacizma, opominja na deformacijo – ne sebe, ampak nas kot ljudi, čeprav ni kakšnega prepoznavnega socialnega, kaj šele družbenega okolja. Mnogoobraznost zanika realnost, pogojno rečeno s tem pa ekvivalent resničnosti.
Ema Klinar
Deformacija obraza seveda ni nacistični izraz za Entartete Kunst, ampak pogojno, zgodovinsko, pridemo do tja. Težko je reči, ali Ema Klinar absorbira ideje, ki v zadnjem času krožijo v čisto drugačnih kontekstih (raztrgana slovenska zastava na trebuhu visoko noseče mladenke, javno dojenje psa v znanstveni raziskavi) in vplivajo na recepcijo ter ovrednotenje umetniškega ustvarjanja na Slovenskem, še posebej žensk.
Ema Klinar – DBS HAD
Iznakaženost obraza v portretih je huda kritika aktualne slovenske družbe in njene lažnive lepote v vseh smislih. Slovenija je bolana, njen obraz raztrgan, oči požrte, usta kot zveri in uma ni.
Ema Klinar na razstavi
Ema Klinar – Ill Eat You Whole, 2021
Marijan Zlobec