V prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 so razglasili letošjega nagrajenca srednjeevropskega mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki letos obhaja zavidanja vredni jubilej, 40. izdajo. Nagrajenec je bolgarski literat Georgi Gospodinov. V slovenščini imamo doslej tri njegove romane, vse pa je izdala Beletrina. Vilenica bo potekala pod skupnim naslovom Krasni novi svet.
Literarni večer v Vilenici leta 1980: Danilo Dolci, Ciril Zlobec, Marko Kravos, Aleksander Peršolja, foto Marijan Zlobec
Domačini v Sežani pa pomnijo, da se je Vilenica v istoimenski jami v resnici začela že leta 1980 z mednarodnim literarnim večerom. Takrat je bila namreč v Lipici izjemna manifestacija – 400. obletnica Kobilarne z mednarodnim programom in novim stadionom ter tisoči obiskovalcev. Prvič pa je k nam prišla slavna Dunajska jahalna šola s svojim izvirnim programom.
Georgi Gospodinov, foto just festival
Uradna Vilenica s tem imenom je bila na začetku še v drugačnih političnih razmerah, ko so bile meje še zelo zaprte, a ji je uspelo prepričati tako slovenske kot italijanske oblasti, da so udeleženci iz Vzhodne Evrope odšli v Italijo brez ustreznih potnih listov (Trst, Devinski grad, Tržaški Kras…). Razvoj Vilenice je epohalen, kar vemo vsi, ki jo spremljamo od začetkov. Zadnja leta pa se žal močno reducira zlasti udeležba tujih literatov, tako da se je več kot prepolovila in s tem svetovni odmev Vilenice zmanjšal.
Georgi Gospodinov, foto Beletrina
Nagrado vilenica, ki jo podeljujejo na istoimenskem literarnem festivalu, letos prejme bolgarski literat Georgi Gospodinov. V Društvu slovenskih pisateljev so ga označili za mojstra sodobnega romanopisja.
Naslovnica
Kot piše v utemeljitvi, je bolgarski pisatelj, pesnik, esejist in dramatik Gospodinov, rojen leta 1968 v Jambolu, eno osrednjih imen sodobne evropske literature. Leta 2023 je prejel prestižno literarno nagrado Booker.
S prestižno literarno nagrado Booker
Je “mojster sodobnega romanopisja. Njegovo pisanje, obsedeno z družbenimi in zgodovinskimi dogodki ter osredinjeno na nevidnega posameznika, je mestoma nepredvidljivo in fragmentarno, a se mojstrsko zliva v celoto, tenkočutno, tudi nežno in prežeto s (črnim) humorjem. Skratka, Georgi Gospodinov, 40. nagrajenec festivala Vilenica, s svojim delom na samosvoj način pooseblja njegovo zgodovino in daje zgled, kako prepričljivo lahko literatura tudi danes nagovarja vsakogar,” je v utemeljitvi zapisala žirija, ki ji predseduje Gregor Podlogar.
Naslovnica
Slovenska avtorica v središču festivala bo avstrijsko-slovenska pisateljica Maja Haderlap.
Maja Haderlap, rojena leta 1961 v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, je pesnica, pisateljica, esejistka in prevajalka, ki piše v nemščini in slovenščini.
Maja Haderlap, foto Frankfurter Buchmesse
Kot piše v utemeljitvi, “ustvarjanje Maje Haderlap danes velja za pomemben prispevek k evropskemu literarnemu polju, njena refleksija o jeziku, pripadnosti in zgodovini pa se vse pogosteje vključuje tudi v širše kulturne razprave o vlogi literature pri razumevanju travmatičnih kolektivnih izkušenj. Kot članica Nemške akademije za jezik in poezijo, častna doktorica in nagrajena avtorica, Haderlap ostaja ena izmed najbolj pronicljivih glasov evropskega literarnega prostora.”
Naslovnica
Iz ocen prevedenega romana Časovno zaklonišče
… »roman« Gospodinova je še kako aktualen za slovensko občestvo. Marsikje se zgodovinske reminiscence manifestirajo na nenavadne načine, od jalove sentimentalne nostalgije do vzpona nacionalizmov in sklicevanja na slavno preteklost, ki naj bi bila alibi za takšne in drugačne osvajalne pohode, pri nas pa dobiva izrazito samodestruktiven značaj. Nedvomno smo svojevrstni ujetniki zgodovine, naš letni koledar je sestavljen iz ciklusa obletnic in komemoracij, ki so predvsem predmet konfliktov in razdora, sedanjost je prozaična in banalna, prihodnost skoraj povsem irelevantna. Gospodinov v svoji knjigi ne opozarja zaman, da je včasih težje pozabiti kot se spominjati. Njegova knjiga je morda domiselno vodilo, kako obvladati oboje.
Skoraj na vsaki strani mrgoli resnic, drobnih trenutkov jasnih uvidov, ki jim človek vneto prikimava, saj jih s starostjo vedno pogosteje doživlja v vsakdanjem življenju, ne zna pa jih ubesediti. Ena zanimivejših se mi zdi: »… preteklost ni samo tisto, kar se ti je zgodilo, ampak je včasih to, kar si si pravkar izmislil«.
Festival Vilenica bo v jubilejni, 40. izdaji, v organizaciji Društva slovenskih pisateljev potekal med 8. in 13. septembrom. V festivalskem tednu se bo zvrstilo enajst osrednjih dogodkov v Lokvi, Sežani, Kopru, Novi Gorici, Štanjelu, Trstu in Ljubljani.
Mednarodni in domači avtorji in avtorice:
Mila Haugová, Slovaška
Maria Josep Escrivà, Katalonija
László Krazsnahorkai, Madžarska
Biel Mesquida, Katalonija
Miha Obit, Slovenija/Italija
Ilma Rakusa, Švica
Francesc Serés, Katalonija
Veronika Simoniti, Slovenija
Andrzej Stasiuk, Poljska
Dragan Velikić, Srbija
Strokovna žirija za Vilenico:
Gregor Podlogar (predsednik žirije), Aljaž Koprivnikar (podpredsednik žirije), Veronika Dintinjana, Ludwig Hartinger, Martin Lissiach, Aleš Mustar, Tone Peršak, Diana Pungeršič, Sašo Puljarević, Jutka Rudaš in Đurđa Strsoglavec.
Marijan Zlobec