V Galeriji Muzeja sodobne umetnosti Črne gore v Podgorici so odprli razstavo slik »Oživljeni zapisi« slovenskega umetnika Mirsada Begića. Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Novak iz Ljubljane in bo na ogled do 15. junija 2025.
Mirsad Begić v Podgorici, foto Galerija Novak
Galerist Franci Novak je izpostavil, da je razstava ne le uspeh za Galerijo Novak in za njenega umetnika Mirsada Begića, ampak je v prvi vrsti pomembna za širjenje in prepoznavnost slovenske umetnosti v svetovnem umetniškem in kulturnem kontekstu. Ob razstavi so izšli trije katalogi: katalog s strani Muzeja sodobne umetnosti Črne gore, katalog in promocijski katalog s strani Galerije Novak. Študijske tekste so prispevali dr. Robert Inhof in Kristina Senić.
Mirsad Begić in Franci Novak
Na odprtju sta spregovorila kustosinja razstave Milena Durutović in umetnik Mirsad Begić, razstavo pa je uradno odprl Borut Valenčič, minister svetovalec na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Črni gori. Za Galerijo Novak, ki zastopa Mirsada Begića, je to pomemben prelomnik v promociji Begićeve umetnosti izven državnih okvirov.
Mirsad Begić in Vladislav Šćepanović, direktor MSUCG
Kustosinja Milena Durutović je poudarila, da razstava predstavlja pomemben prispevek ne le k afirmaciji Begićeve ustvarjalnosti, ampak tudi k strateškemu pozicioniranju Muzeja sodobne umetnosti Črne gore kot institucije, ki obravnava sodobno umetnost v njenih konceptualnih, materialnih in družbenih vidikih: “Verjamemo, da je ta razstava spodbudila novo branje odnosa med podobo in mislijo, med prostorom in pogledom, med prisotnostjo in pomenom. Umetnost Mirsada Begića v času pretirane produkcije vizualnih informacij deluje kot nujni korektiv, ne kot opozicija modernosti, temveč kot njen intelektualni kontrapunkt.”
Zbrane je nagovoril tudi umetnik Mirsad Begić, ki je poudaril, da naj pusti, da njegova dela govorijo namesto njega. Povedal je, da je izjemno počaščen, da je imel priložnost predstaviti svoja dela občinstvu v Črni gori, državi, s katero ga vežejo dolgoletne strokovne in prijateljske vezi. Posebej se je zahvalil Muzeju sodobne umetnosti Črne gore in partnerski Galeriji Novak iz Ljubljane, ki sta omogočila razstavo.
Borut Valenčič, minister svetovalec na Veleposlaništvu Republike Slovenije, je v svojem nagovoru poudaril pomen izbranih kulturnih pobud, ki ne prispevajo le k promociji umetnosti in umetnikov, temveč krepijo meddržavne odnose. Po njegovih besedah pozitivni skupni projekti še dodatno krepijo kulturne vezi med Črno goro in Slovenijo ter skozi umetnost gradijo mostove medsebojnega sodelovanja in razumevanja.
Franci Novak, Mirsad Begić, Milena Durutović in Borut Valenčič
Mirsad Begić je eden izmed najpomembnejših sodobnih slovenskih umetnikov bosanskega porekla, ki je s svojimi kiparskimi deli in nad sto javnimi spomeniki v mnogih državah (od ZDA, Nemčije, Argentine, Izraela, Avstralije, Romunije, Češke, do Bosne, Hrvaške, Srbije, Italije, Vatikana…) zaznamoval kulturno umetniški ter zgodovinski prostor, in ki sedaj s svojim slikarskim opusom prvič tako obsežno – 107 del – neposredno nagovarja javnost; po razstvah v Ljubljani, Dubrovniku in Murski Soboti.
Z umetniškimi stvaritvami, med katere sodijo kipi, javni spomeniki, portreti za vrata stolnic in druge javne spominske zgodovinske zgradbe, risbe in slike, je že danes zapisan v večnost s podpisom genija. Njegova umetnost ustvarja neodvisno polje, ki s svojo energetsko polnostjo bogati človeški kozmos.
Vojislav Kovač, častni konzul Črne gore v Sloveniji
Umetniku je v veliko umetniško in življenjsko zadoščenje dejstvo, da je edini kipar na svetu, ki je v bronu portretiral papeža Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. in sta oba portreta v Vatikanskem muzeju, portret prvega papeža pa je še na osrednjem trgu v Bukarešti ter v cerkvi Svetega Jožefa na Poljanah v Ljubljani.
Na desni dva portreta Marijana Zlobca
Begićev portretni spomenik slavnega slikarja in slikarskega pedagoga Antona Ažbeta v Münchnu, kjer je bil imel nekoč svojo svetovno slikarsko šolo, ima največjo glavo med vsemi javnimi spomeniki v vsej Nemčiji (Beethoven, Brahms, Goethe, Wagner…).
Na praških Hradčanih je Begićev spomenik Jožeta Plečnika, po svetu je okrog dvajset reliefov v počastitev Franceta Prešerna in Ivana Cankarja, v Muzeju športa v ZDA pa telovadca Leona Štuklja.
Najbolj množičen ogled kakega Begićevega javnega spomenika so stranska, v bistvu pa najbolj opazna, bronasta vrata v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja s portreti šestih škofov in nadškofov ljubljanske škofije 20.stoletja ter avtoportretom v podobi ležečega Kristusa.
Vrata si je po prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v Ljubljani leta 1996 doslej ogledalo že več milijonov domačinov in turistov z vsega sveta, še posebej ob vodenih ogledih s podrobnejšo predstavitvijo celotne vsebine vrat.
Takojšnji velik odmev
Prvi obiskovalci
Naslov razstave je v slovenščini
Marijan Zlobec