Mladinska knjiga z Levstikovo nagrado že od leta 1949 spodbuja slovenske književnike, slikarje in znanstvenike k ustvarjanju del za otroke in mladino. Strokovni komisiji na svetovni dan knjige razglašata letošnjih pet nominirancev za izvirno leposlovje in pet za izvirno književno ilustracijo. Nagrajenca bosta znana 26. maja 2025, prav tako tudi prejemnika Levstikove nagrade za življenjsko delo na področju leposlovja in književne ilustracije. Dopoldne bodo po razglasitvi nagrajencev simbolno odkrili njuni plošči pod Levstikovimi arkadami (pred Konzorcijem), svečana podelitev nagrad pa bo istega dne ob 19. uri v Cankarjevem domu.
Bine Butara
Nominirana dela za Levstikovo nagrado 2025 za izvirno leposlovje za otroke in mladino:
Babica gre na morje Tinke Bačič z ilustracijami Mihe Ha
Na hribu je praprot Žiga Kosca z ilustracijami Maje P. Kastelic
Bine Butara Ambroža Kvartiča z ilustracijami Petra Škerla
Gospodična z monstero Maše Ogrizek z ilustracijami Eve Mlinar
Lahko bi umrl na tem kavču z mano Andreja E. Skubica
Nominirana dela za Levstikovo nagrado 2025 za izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino:
Rumeni slon, Suzi Bricelj
Mišji ženin, Ana Zavadlav (Anja Štefan)
Precej drugačen zmaj, Peter Škerl (Roman Rozina)
Kuharica Uharica, Igor Šinkovec (Svetlana Makarovič)
Povabilo, Maja Kastelic
Obe komisiji sta podelili posebno priznanje avtorjema Tomažu Lavriču in Lovru Matiču za ustvarjalni presežek za serijo knjig:
MALA UŠ IVA in druga mrgolazen,
MALA VEŠČA LUČKA in drugi žužki,
MALI SLON ANTON in druge zverine iz tujine
in
Utemeljitve
Nominirance za Levstikovo nagrado 2025 za izvirno leposlovje za otroke in mladino je izbrala strokovna komisija: mag. Darja Lavrenčič Vrabec (diplomirana slovenistka in bibliotekarska specialistka, magistrica znanosti s področja literarnih ved, Mestna knjižnica Ljubljana, vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Kompetenčnega centra za mladinsko knjižničarstvo), Katja Preša (diplomirana literarna komparativistka, vodja otroškega programa Vodnikove domačije) in Irena Matko Lukan (urednica otroškega leposlovja, Mladinska knjiga Založba).
Tinka Bačič: Babica gre na morje. Ilustriral Miha Ha.
Tinka Bačič, uveljavljena avtorica otroške literature, ki otroke že vrsto let razveseljuje s stvarnimi zgodbicami, v katerih kukamo v otroštva in njihove vsakodnevne, pa tudi nenavadne situacije, je v izčiščeni slikanici Babica gre na morje odlično predstavila odnos med babico, živalmi in predmeti z njene kmetije ter njenimi vnučki, ki so jo povabili na morje. Splet solidarnosti, veselja in ljubezni drug do drugega ustvari zabavno in obenem tudi pustolovsko zgodbo.
Žiga Kosec: Na hribu je praprot. Ilustrirala Maja P. Kastelic.
Pesniška zbirka Žige Kosca Na hribu je praprot odpira pogled v šestnajst drobnih zgodb. Na videz preproste pesmi so mojstrsko dodelane. Globoke, zabavne, a nežne hkrati. Stkane iz palete občutkov, ki so razumljivi vsakemu izmed nas in tematizirajo vse – od veselja, zadovoljstva, strahu in minevanja. Ritem in rime švigajo tako nabrušeno, da se pesmi zlahka ugnezdijo v male glavice, pri tem pa tudi odrasli prav nič ne zaostajajo.
Ambrož Kvartič: Bine Butara. Ilustriral Peter Škerl.
Bine Butara je nekaj sezon otroke pričakal v vsakem Cicibanu, vedno z novo hecno, malo trapasto in zabavno zgodbo. Bine je kot sodobni Butalec; naiven, dobrovoljen, pa hkrati vedno pripravljen, da razvozla zagonetko ali dve. Ambrož Kvartič mojstrsko, z izjemnim občutkom za ritem in rimo upesnjuje Binetove prigode, misli in dejanja. V štirikitično strukturo mu uspe vedno znova strniti velike situacijske zalogaje.
Maša Ogrizek: Gospodična z monstero
Maša Ogrizek je v Gospodični z monstero, hibridnem romanu, ki se giblje na presečišču fantazijskega in realističnega, ustvarila portret preoblikovanja življenja gospodične Cecilije. Nakaže ga že takoj na začetku, ko v stilu vsevedne pripovedovalke izpostavi, da se bo gospodični Ceciliji življenje »kmalu prevrnilo na glavo«. Splet okoliščin, neverjetnih naključij in novih prijateljstev, zlasti z Vanjo, otrokom uličnega glasbenika, vzpostavi razmere za razvoj tega subtilnega, liričnega romana s ponekod skoraj sanjsko atmosfero, ki bralca polni z optimizmom in neustrašnostjo. Iz njega izžareva tudi vera v sočloveka, spoštovanje, sodelovanje in sprejemanje drug drugega.
Andrej E. Skubic: Lahko bi umrl na tem kavču z mano. Ilustr. na naslovnici: Tanja Komadina.
Že nagrajeni mladinski roman Andreja E. Skubica (modra ptica 2024) z napeto in kompleksno zgodbo, živahnim humornim sodobnim jezikom, prepletenim z izrazi s socialnih omrežij in drugih komunikacijskih kanalov mladih, nagovarja slovenske mladostnike, »junake današnjega časa«. V njem se mladi bralci spet lahko srečajo s priljubljenimi junaki knjižne zbirke Trio Golaznikus, ki so zrasli v najstnike in se spopadajo tudi s težjimi platmi mladostništva, ki niso ubesedene črno-belo, temveč iskreno, z avtorjevo empatijo in sporočilom o pomenu vživljanja v sočloveka, kakovostnih medsebojnih odnosov in podporne skupnosti, ki je v pomoč posamezniku pri rasti in zorenju.
Tomaž Lavrič/Lovro Matič: Mala vešča Lučka in drugi žužki, Mala uš Iva in druga mrgolazen, Mali slon Anton in druge zverine iz tujine, Gala v galeriji.
Ustvarjalni samohodec Lovro Matič/Tomaž Lavrič v vseh naštetih avtorskih slikanicah dokazuje, da mojstrsko obvlada pesniško besedo in tudi ilustracijo. Že leta 2022 je z Malim črvom Otom in drugo golaznijo mogočno in opazno vstopil v slovensko mladinsko književnost. Od tedaj dalje sledi prava erupcija njegove ustvarjalnosti, ki se bo, upamo, še nadaljevala. V svojih »odbitih« pesniških pripovedih s humorjem in jezikovno virtuoznostjo, veščino črtne in stripovske risbe bralce spoznava z nenavadno, tudi neprijetno živalsko druščino: z žužki, golaznijo in mrgolaznijo vseh vrst, s slonom Antonom pa še z drugimi, večjimi »zverinami iz tujine«. Vsi liki so personificirani in bralcem postavljajo zrcalo, da se v njem lahko prepoznajo.
Gala v galeriji izkazuje, da je dvojcu uspel tudi zelo težak podvig: stopiti v škornje dveh velikih mojstrov, pesnice Svetlane Makarovič in ilustratorja Kostje Gatnika, ter s slikanico bralce ponovno povabiti v Narodno galerijo, kjer že domuje škrat Gal. V slikanici avtor uvede novo junakinjo, navihano in pogumno, »vso rdečo« škratinjo Galo, ki je zelo raziskovalnega duha, rada se potepa in radovednost jo z vrha Rožnika popelje v Tivoli in, voilà, v zanimivo, »pol stekleno, pol rumeno« lepo hišo, Narodno galerijo.
Utemeljitev strokovne komisije za Levstikovo nagrado 2025 za izvirne ilustracije, ki so jo sestavljali David Krančan, ilustrator, stripar, grafični oblikovalec ter član uredništva revije Stripburger, kot izvoljeni predsednik komisije, Maša P. Žmitek, ilustratorka in grafična oblikovalka in vodja Centra ilustracije, ter Tanja Komadina, likovna urednica leposlovja v Mladinski knjigi Založbi.
Ilustracije Suzi Bricelj v avtorskem stripu Rumeni slon: V kratkih stripih, zbranih v knjigi Rumeni slon, Suzi Bricelj pripoveduje zgodbe o treh živalskih prijateljih. Brez besed in v izbrani barvni paleti in mešani tehniki prikaže preplet nežnosti in humorja. Likom vdihne življenje prek premišljenega sosledja kadrov in medsebojne dinamike junakov. S sproščeno risbo izraža igrivost, toplino in prijaznost. S posluhom za mlajše bralce in bralke prikaže otroški pogled na svet ter poudari pomen prijateljstva, sodelovanja in povezanosti.
Ilustracije Ane Zavadlav v knjigi Mišji ženin Anje Štefan: Ana Zavadlav s slikanico Mišji ženin z izbrušenim izrazom v mešani tehniki ustvari likovno dovršeno delo. Značaji najstniških mišk, ki iščejo ženina, so upodobljeni humorno in očarljivo. Likovne kompozicije so lepo in domišljeno usklajene z zgodbo in barvno uravnotežene. Z občutkom za pripoved in izklesanim likovnim izrazom nas Ana Zavadlav mojstrsko popelje v očarljivi pravljični mišji svet.
Ilustracije Maje P. Kastelic v avtorski slikanici Povabilo: Maja Kastelic s slikanico Povabilo v likovni tehniki gvaša pripoveduje s pretanjenim občutkom za najmlajše bralce in bralke. Ustvari prepričljiv svet z bogato zasnovanimi kompozicijami, detajli in referencami na zanimanja in življenjske poti junakov. Junaki so likovno povezani in dosledno oblikovani, med njimi vladata toplina in medsebojna naklonjenost. Celovito zasnovana in umetniško dovršena slikanica, ki spodbuja raziskovanje, pritegne bralce vseh generacij.
Ilustracije Petra Škerla v slikanici Precej drugačen zmaj Romana Rozina: Peter Škerl v ilustrirani knjigi Precej drugačen zmaj s smelo potezo v risbi in mešani tehniki pričara svet zmajev, palač in gradov. Osrednji liki so zasnovani z občutkom za humor, njihovi izrazi pa dobro predstavljajo likovno zahtevno upodobljiva čustva. Lavirane nianse Petra Škerla zgodbo ovijejo v skrivnostno vzdušje, ki pa mu na drugi strani ne manjka radoživih detajlov, s katerimi čudovito preplete besedilo in ilustracije.
Ilustracije Igorja Šinkovca v knjigi Kuharica Uharica Svetlane Makarovič: Igor Šinkovec s slikanico Kuharica Uharica v mešani tehniki vzpostavi igriv in hudomušen svet, ki domiselno sledi tonu poezije. S pretiravanjem in pogovornimi oblački vpelje poudarke, metaforične pomene in otroško navihanost. Likovna zasnova Igorja Šinkovca se vizualno prepleta z glasbenim zapisom, ki ustvarja edinstven ritem in dinamiko ter povezuje ilustracije in besedilo v skladno celoto.
Razglasitev nagrajencev
Razglasitev letošnjih nagrajencev bo v ponedeljek, 26. maja, ob 11. uri v knjigarni Konzorcij, večerna slovesnost s podelitvijo nagrad pa ob 19. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Nagrajenca za izvirno leposlovno delo in ilustracije bosta prejela nagrado v višini vsak po 2000 evrov neto, Levstikova nagrajenca za življenjsko delo pa vsak po 4000 evrov neto.
O Levstikovih nagradah
Mladinska knjiga podeljuje Levstikove nagrade od leta 1949 (od leta 1989 bienalno). Namenjene so slovenskim pesnikom, pisateljem in ilustratorjem za izvirna leposlovna dela in izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino, ki so bili po mnenju strokovnih žirij najboljši dosežki v preteklih dveh letih in so izšli pri založbi Mladinska knjiga.
Ob petdeseti obletnici prve podelitve Levstikovih nagrad, leta 1999, je Mladinska knjiga uvedla še nagrado za življenjsko delo, ki so jo do sedaj prejeli: Kristina Brenkova, Marlenka Stupica, Kajetan Kovič, Ančka Gošnik Godec, Tone Pavček, Marjanca Jemec Božič, Dane Zajc, Jelka Reichman, Niko Grafenauer, Marjan Manček, Polonca Kovač, Matjaž Schmidt, Svetlana Makarovič, Kostja Gatnik, Neža Maurer, Danijel Demšar, Miroslav Košuta, Zvonko Čoh, Slavko Pregl, Lila Prap, Boris A. Novak in Jelka Godec Schmidt, Andrej Rozman Roza, Alenka Sottler, Desa Muck in Kamila Volčanšek.
Mladinska knjiga se je leta 2015, ob svoji 70-letnici, vsem prejemnikom Levstikovih nagrad za življenjsko delo poklonila s ploščami pod stebriščem knjigarne Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani, prostor pa poimenovala Levstikove arkade. To je poklon avtorjem, ki so v slovensko kulturno krajino vnesli izjemne knjižne bisere za otroke in mladino. Odtlej dopoldanski razglasitvi Levstkovih nagrajencev sledi še simbolična otvoritev plošč aktualnih prejemnikov Levstikovih nagrad za življenjsko delo.
Letošnja podelitev Levstikovih nagrad bo še posebno slovesna, saj bo sovpadla s proslavo ob 80. obletnici delovanja Mladinske knjige: https://www.mladinska-knjiga.si/80-let
Seznam vseh dosedanjih Levstikovih nagrajencev je na spletnem naslovu: https://www.mladinska-knjiga.si/o-skupini/knjizne-nagrade/levstikova-nagrada
(Po tiskovnem sporočilu)
Marijan Zlobec