Predavanje dr. Kozme Ahačiča v Frančiškanski knjižnici


Cankarjeva založba vabi na predavanje dr. Kozme Ahačiča Stati inu obstati – Prvih petdeset slovenskih knjig , ki bo v torek, 1. aprila, ob 18. uri v Frančiškanski knjižnici v Ljubljani, Prešernov trg 4, Ljubljana.

Dr. Kozma Ahačič na predstavitvi knjige, foto Marijan Zlobec

Na predavanju bodo ob osupljivih strokovnih fotografijah Toma Jeseničnika in Klemena Kunaverja ter s pomočjo faksimiliranih izvodov predstavljene slovenske knjige 16. stoletja: od prve do petdesete. V dobri uri predavanja bomo lahko začutili vso moč in čarobnost rojstva slovenskega knjižnega jezika.

Predavanje bo potekalo v znameniti Frančiškanski knjižnici v Ljubljani, ki je bila najdlje delujoča knjižnična ustanova na Slovenskem (ustanovljena je bila leta 1233). Poslušalci si bodo lahko po predavanju ogledali izvirnik

Jurij Dalmatin – Biblija – prvi del (1578)

Dalmatinove Biblije (1584) s posvetilom Primoža Trubarja in faksimile slovenskih protestantskih knjig.

Knjiga Stati inu obstati predstavlja neprecenljive dosežke Primoža Trubarja in drugih slovenskih protestantov – ključne mejnike pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika, književnosti, kulture.

Prvih petdeset slovenskih knjig, ki jih je dr. Kozma Ahačič opisal v knjigi Stati inu obstati, je nastajalo med letoma 1550 in 1603, ki zamejujeta ustvarjanje slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Avtor pojasnjuje, da je termin »knjiga« ob tem razumljen zelo široko, saj se med njimi najdejo tudi dela, kot sta Otročja tabla Adama Bohoriča (okrog 1579) ali Poskusni list za Dalmatinovo Biblijo (1580), kjer gre zgolj za tiskani letak oziroma poskusni odtis na enem listu. Tudi število petdeset je simbolično: delo Ta prvi dejl tiga Noviga testamenta (1557–1558) na primer štejemo kot eno samo knjigo, lahko pa bi kot samostojna dela obravnavali tudi njene posamezne sestavine: Ta slovenski kolendar (1557), Eno dolgo predguvor (1557) in En regišter, eno kratko postilo (1558). Prav tako ni v posebnih poglavjih obravnaval izgubljenih slovenskih knjig (Elementale Labacense in Nomenclatura trium linguarum, Latinae, Germanicae et Sclavonicae Adama Bohoriča iz sedemdesetih let, Formula concordiae Primoža Trubarja iz leta 1581 ter Pacherneckerjev katoliški katekizem Compendium catechismi catholici in Slavonica lingua iz leta 1574).

Frančiškanska knjižnica, foto Marijan Zlobec

Primož Trubar, »oče slovenske knjige«, je s Katekizmom in Abecednikom (1550) utemeljil slovenski knjižni jezik. Jurij Dalmatin je postavil s prevodom Biblije Slovence ob bok velikim evropskim narodom. Adam Bohorič je napisal prvo slovnico slovenskega jezika velikega simbolnega pomena, Sebastijan Krelj pa je še izpopolnil pisni jezik.

Poleg osrednjih štirih so v knjigi predstavljeni še Jurij Juričič, Lukež Klinc, Janž Mandelc, Janž Tulščak, Matija Trost, Janž Schweiger, Hieronim Megiser, Andrej Savinec, Felicijan Trubar, Marko Kumpreht, Peter Pavel Vergerij, Matija Klombner in Janž Znojilšek. Skupaj 17 avtorjev. O nekaterih je podatkov malo: Hans Klombner, Gašper Rokavec. 

Frančiškanska knjižnica, foto Marijan Zlobec

V knjigi je pod drobnogledom 50 prvih knjig v slovenskem jeziku, ki jih hranijo knjižnice in arhivi po vsej Evropi. Veliko jih je težko dostopnih, saj nekatere obstajajo samo v 1, 2 ali 3 izvodih. Zdaj so zbrane v eni izdaji, ki jo dopolnjuje več kot 400 izjemnih fotografij, celostranskih in dvostranskih fotografij naslovnic, notranjosti knjig, okrasja platnic in detajlov, ki vam bodo pričarale občutek, da držite knjige v rokah.

Avtor je vsako knjigo predstavil s fotografijami in z opisom, ki ima naslednje stalne razdelke: polni naslov knjige in po potrebi prevod naslova v slovenščino (ali prestavitev iz stare v sodobno slovenščino), okrajšani naslov, leto in kraj izida, okoliščine nastanka knjige, zgoščen opis vsebine knjige, zanimivosti (tu je obravnaval najpomembnejša vprašanja, povezana z raziskovanjem posamezne knjige), ohranjeni izvodi in opredelitev pomena posamezne knjige. Podrobnejše informacije o fotografijah in izčrpne opombe so na voljo na koncu knjige.

Prve slovenske knjige je ustvarjalo kar 19 avtorjev, mnogi le s pesmimi, uredništvom ali predgovorom, devet med njimi pa tudi z vsaj enim samostojnim delom ali prevodom. Za lažjo orientacijo po monografiji navaja vse avtorje kronološko glede na sodelovanje v posameznih izdajah skupaj z najosnovnejšimi biografskimi podatki (vse druge je navedel pri obravnavi posameznih knjig, zlasti podrobno tiste, ki so bili neposredno povezani z okoliščinami njihovega nastanka). (Iz uvoda).

Na dogodku boste lahko z 10 % popusta kupili tudi svoj izvod knjige Stati inu obstati – Prvih petdeset slovenskih knjig.

Cankarjeva založba, Frančiškanski samostan Ljubljana Center in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Stati inu obstati izstopa s 400 posnetki in oblikovanjem

Zapis o knjigi

Frančiškanska knjižnica in pinakoteka sredi Ljubljane odprti za javnost

Zapis o Frančiškanski knjižnici in pinakoteki

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja