Cankarjeva založba je pred kratkim izdala knjigo dr. Kozme Ahačiča Stati inu obstati. Prvih petdeset slovenskih knjig. Pedstavila jo je v Knjigarni Konzorcij Mladinske knjige, svoje pomembno mesto pa ima tudi na 40. Slovenskem knjižnem sejmu. Njen avtor je dr. Kozma Ahačič, seveda pa še bolj vsi drugi, na katerih tekstih knjiga temelji.
Dr. Kozma Ahačič na predstavitvi knjige, foto Marijan Zlobec
Knjiga Stati inu obstati predstavlja neprecenljive dosežke Primoža Trubarja in drugih slovenskih protestantov – ključne mejnike pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika, književnosti, kulture.
Prvih petdeset slovenskih knjig, ki jih je dr. Kozma Ahačič opisal v knjigi Stati inu obstati, je nastajalo med letoma 1550 in 1603, ki zamejujeta ustvarjanje slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Avtor pojasnjuje, da je termin »knjiga« ob tem razumljen zelo široko, saj se med njimi najdejo tudi dela, kot sta Otročja tabla Adama Bohoriča (okrog 1579) ali Poskusni list za Dalmatinovo Biblijo (1580), kjer gre zgolj za tiskani letak oziroma poskusni odtis na enem listu. Tudi število petdeset je simbolično: delo Ta prvi dejl tiga Noviga testamenta (1557–1558) na primer štejemo kot eno samo knjigo, lahko pa bi kot samostojna dela obravnavali tudi njene posamezne sestavine: Ta slovenski kolendar (1557), Eno dolgo predguvor (1557) in En regišter, eno kratko postilo (1558). Prav tako ni v posebnih poglavjih obravnaval izgubljenih slovenskih knjig (Elementale Labacense in Nomenclatura trium linguarum, Latinae, Germanicae et Sclavonicae Adama Bohoriča iz sedemdesetih let, Formula concordiae Primoža Trubarja iz leta 1581 ter Pacherneckerjev katoliški katekizem Compendium catechismi catholici in Slavonica lingua iz leta 1574).
Primož Trubar, »oče slovenske knjige«, je s Katekizmom in Abecednikom (1550) utemeljil slovenski knjižni jezik. Jurij Dalmatin je postavil s prevodom Biblije Slovence ob bok velikim evropskim narodom. Adam Bohorič je napisal prvo slovnico slovenskega jezika velikega simbolnega pomena, Sebastijan Krelj pa je še izpopolnil pisni jezik.
Poleg osrednjih štirih so v knjigi predstavljeni še Jurij Juričič, Lukež Klinc, Janž Mandelc, Janž Tulščak, Matija Trost, Janž Schweiger, Hieronim Megiser, Andrej Savinec, Felicijan Trubar, Marko Kumpreht, Peter Pavel Vergerij, Matija Klombner in Janž Znojilšek. Skupaj 17 avtorjev. O nekaterih je podatkov malo: Hans Klombner, Gašper Rokavec.
V knjigi je pod drobnogledom 50 prvih knjig v slovenskem jeziku, ki jih hranijo knjižnice in arhivi po vsej Evropi. Veliko jih je težko dostopnih, saj nekatere obstajajo samo v 1, 2 ali 3 izvodih. Zdaj so zbrane v eni izdaji, ki jo dopolnjuje več kot 400 izjemnih fotografij, celostranskih in dvostranskih fotografij naslovnic, notranjosti knjig, okrasja platnic in detajlov, ki vam bodo pričarale občutek, da držite knjige v rokah.
Avtor je vsako knjigo predstavil s fotografijami in z opisom, ki ima naslednje stalne razdelke: polni naslov knjige in po potrebi prevod naslova v slovenščino (ali prestavitev iz stare v sodobno slovenščino), okrajšani naslov, leto in kraj izida, okoliščine nastanka knjige, zgoščen opis vsebine knjige, zanimivosti (tu je obravnaval najpomembnejša vprašanja, povezana z raziskovanjem posamezne knjige), ohranjeni izvodi in opredelitev pomena posamezne knjige. Podrobnejše informacije o fotografijah in izčrpne opombe so na voljo na koncu knjige.
Prve slovenske knjige je ustvarjalo kar 19 avtorjev, mnogi le s pesmimi, uredništvom ali predgovorom, devet med njimi pa tudi z vsaj enim samostojnim delom ali prevodom. Za lažjo orientacijo po monografiji navaja vse avtorje kronološko glede na sodelovanje v posameznih izdajah skupaj z najosnovnejšimi biografskimi podatki (vse druge je navedel pri obravnavi posameznih knjig, zlasti podrobno tiste, ki so bili neposredno povezani z okoliščinami njihovega nastanka). (Iz uvoda).
Primož Trubar – Cerkovna ordninga (1564)
Primož Trubar (ok. 1508–1586) se je rodil na Rašici pri Velikih Laščah. Šolal se je na Reki in v Salzburgu, od koder je odšel v Trst, kjer je zanj skrbel škof Pietro Bonomo. Nekaj časa je študiral na univerzi na Dunaju, nato pa se je vrnil v Trst, kjer je bil leta 1530 posvečen v duhovnika. Univerzitetnega študija ni nikoli zaključil. Deloval je kot katoliški pridigar v Laškem in Ljubljani, a se je vse jasneje nagibal k protestantizmu. Leta 1540 se je umaknil v Trst, leta 1542 pa spet dobil službo v Ljubljani kot kanonik pri škofu Kacijanarju. Pod novim škofom je odšel najprej kot vikar v Šentjernej, leta 1548 pa se je moral umakniti na Nemško, kjer je najprej bival v Nürnbergu, nato kot pridigar v Rothenburgu (od 1548), v Kemptnu (od 1553) in v Urachu, kjer sta z Ivanom (Hansom) Ungnadom 1561 ustanovila biblijski zavod, Trubar je bil v zavodu ravnatelj. Istega leta je odpotoval v Ljubljano, prevzel tam mesto superintendenta (prvega pridigarja), se vrnil v Urach in ponovno v Ljubljano, kjer je ostal do leta 1565. Med bivanji v Ljubljani in drugod ni miroval in je obiskoval številne druge kraje.
V izgnanstvu po letu 1565 se je najprej odpravil v Stuttgart, nato takoj v Tübingen, v Lauffen ob Neckarju, slednjič pa se je leta 1566 kot pridigar ustalil v Derendingenu, kjer je ostal do smrti. V Ljubljano se je vrnil za krajši čas samo še leta 1567. Je pisec prvih slovenskih knjig.
Jurij Dalmatin – Biblija – prvi del (1578)
Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) se je rodil v Krškem, kjer se je do 18. leta šolal pri Adamu Bohoriču. Od leta 1565 je študiral na Wirtemberškem, leta 1569 je postal magister, leta 1572 pa zagovarjal svojo tezo. Istega leta je bil imenovan za pridigarja v Ljubljani. Bil je sprva nadzornik stanovske šole in član cerkvenega sveta, opravljal pa je tudi mnoge druge občasne službe (pridigal je na primer na gradu Kacenštajn pri Begunjah, kot vizitator od leta 1580 obiskal vsako cerkveno občino vsaj enkrat letno, dobil leta 1584 župnijo Škocjan pri Turjaku). Zaradi tiska Biblije je bil 1580 na obiskih v Gradcu in Celovcu, leta 1583 in 1584 (do februarja) pa v Wittenbergu. Do smrti je nato bival v Ljubljani z občasnimi odhodi v druga mesta (leta 1587 je na primer potoval s Felicijanom Trubarjem na Nemško uredit zapuščino Primoža Trubarja).
Adam Bohorič (ok. 1524–1601/1602) se je rodil pod Bohorjem na štajerski strani Save. Mladost je najverjetneje preživljal v Krškem. Leta 1547 je bil bakalaver na Dunaju, leta 1548 pa se je vpisal na artistično fakulteto v Wittenbergu. Študij je končal brez naziva magister. Bil je tudi glasbeno izobražen, vse življenje je skrbel za cerkveno petje. V petdesetih in zgodnjih šestdesetih šestnajstega stoletja je vodil latinsko šolo v Krškem, ki jo je obiskoval tudi Jurij Dalmatin. Ko so ga odslovili iz šole, je gospodaril na svojem posestvu v Krškem. Od srede 1566 do leta 1582, ko se je upokojil, je bil ravnatelj stanovske šole v Ljubljani.
Sebastijan Krelj (1538–1567) se je rodil v Vipavi. Študiral je v Jeni in leta 1561 dosegel naziv magister. Svojega učitelja Matijo Vlačića (lat. Flacius) – Ilirika je spremljal v službo v Regensburg, na potovanju po Istri in Kranjski pa ga je v Ljubljani leta 1563 opazil Primož Trubar in mu omogočil mesto drugega pridigarja. Po Trubarjevem odhodu je bil leta 1565 kljub mladosti imenovan za superintendenta (prvega pridigarja). Umrl je mlad v Ljubljani.
Sebastijan Krelj – Postila slovenska (1567)
Peter Pavel Vergerij (ok. 1498–1565) je bil koprski škof in pisec številnih del. Njegov prestop k protestantom je potekal postopoma do leta 1549, ko ga je papež izobčil. Ni pisal v slovenščini, a je imel v začetnem obdobju pomemben vpliv na Primoža Trubarja.
Matija Klombner (?–1569) je vse življenje deloval v Ljubljani. Bil je zelo goreč protestant in organizator, a ni imel globlje izobrazbe, zato je kmalu prišel v spor s Primožem Trubarjem in postal njegov najbolj vnet nasprotnik.
Jurij Juričič (?–1578, vzdevek Jurij Kobila) se je rodil v hrvaškem Vinodolu. Okrog 1560 je prišel v Ljubljano za pridigarja in zelo kmalu prestopil k protestantom. V dobrih odnosih je bil zlasti z Janžem Tulščakom. V letih 1562 in 1563 je bil v Urachu v Ungnadovi tiskarni korektor za slovenske in hrvaške tiske.
Primož Trubar – Portret iz uvoda v knjigi
Janž Mandelc (?–po 1605) je bil tiskar in knjigotržec. Leta 1575 je na pobudo Jurija Khisla in Jurija Dalmatina postavil v Ljubljani prvo tiskarno, v kateri je izšlo več slovenskih in nemških del. Po letu 1580 so se z njim dogovarjali za tisk Dalmatinove Biblije, a je oblast tisk prepovedala, Mandelc pa se je moral leta 1582 izseliti.
Primož Trubar – Katekizem (1550)
Avtor knjige dr. Kozma Ahačič (1976) je ugledni jezikoslovec in literarni zgodovinar, avtor več knjig, učbenikov in slovnic ter predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU.
Avtor novih fotografij je Tomo Jeseničnik. Knjigo je uredil Aljoša Harlamov, oblikoval in tehnično uredil Marko Prah, strokovno pregledala Jožica Narat in Boris Golec.
Knjiga ima obsežne opombe o vsaki protestantski knjigi ter bibliografijo in seznam slikovnga gradiva.
Dr. Kozma Ahačič v Knjigarni Konzorcij, foto Marijan Zlobec
Knjiga je izšla v visoki nakladi 2000 izvodov.
Marijan Zlobec