Ob smrti legendarne slovenske ilustratorke Ančke Gošnik Godec pripravlja Mladinska knjiga v sredo, 26 . marca, ob 18. uri v Knjigarni Konzorcij srečanje iz cikla Med vrsticami.
Lučka Regrat, 1987
Novinarka in pisateljica Pia Prezelj se bo z uredniško in oblikovalsko ekipo Mladinske knjige pogovarjala o izjemnih življenjskih dosežkih Ančke Gošnik Godec, ki se je pred nekaj dnevi poslovila v častitljivi starosti 97 let.
Volk in sedem kozličkov, 1980
Akademska slikarka in ilustratorka Ančka Gošnik Godec, katere podobe so neizbrisno zaznamovale svetove naših otroštev, se je v dolgih desetletjih ustvarjanja podpisala pod več kot 100 knjig, kot so Tri botre lisičice, Rezijanske ljudske pravljice, Babica pripoveduje, Mamka Bršljanka, Lučka Regrat, Za lahko noč, Zlata ptica, Iščemo hišico, Zelišča male čarovnice, Muca copatarica in druge.
Na spominskem srečanju bodo sodelovali urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi Irena Matko Lukan, nekdanji dolgoletni likovni urednik pri Mladinski knjigi Pavle Učakar, ilustratorka Ana Zavadlav in oblikovalka Sanja Janša.
Tri botre lisičke, 1976
Ančka Gošnik Godec (1927 – 2025), akademska slikarka in ilustratorka, sodi v generacijo najboljših slovenskih ilustratorjev, ki je uspešno utirala pot tej likovni zvrsti pri nas.
Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Že na začetku svoje ustvarjalne poti je objavljala v revijah Ciciban, Pionir in predhodniku Pila, Pionirskem listu. Nato pa so sledile knjižne ilustracije, med njimi Muca copatarica, Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Zelišča male čarovnice, Iščemo hišico …
Z razstave Pravljični svetovi Ančke Gošnik Godec v Mestni knjižnici Kranj
Tudi njene upodobitve ljudskih pripovedi, kot so v zbirkah Pravljice, Zverinice iz Rezije, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, Lonček, kuhaj, Čudežni mlinček, Za devetimi gorami …, so zaznamovale številne generacije Slovencev.
Tri botre lisičke, 1976
Ančka Gošnik Godec je slikarka z izrazitim občutkom za slovensko pokrajino in slovensko materialno dediščino. K njenemu upodabljanju pristopa tako poglobljeno in študiozno, da imajo njene ilustracije marsikdaj tudi etnološko vrednost. Ilustrirala je okoli 130 knjig, mnoge podobe pa so zbrane v antologiji Zlata ptica, ki je leta 2011 izšla pri Mladinski knjigi.
Janček Ježek, 1982
Za svoje ilustratorsko umetniško ustvarjanje je prejela veliko nagrad, nazadnje nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo.
Za lahko noč, 1964
Kot piše v obrazložitvi nagrade za življenjsko delo Ančki Gošnik Godec – prejela jo je lani -, gre za resnično pomemben trenutek, ko slavimo umetniško osebnost iz prve generacije slikark, ki so se izšolale na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti, danes ALUO, in so svoj celoten opus posvetile ilustraciji …
Za lahko noč, 1964
Ustvarjalna pot Ančke Gošnik Godec se je začela z objavami v revijah Ciciban, Pionir in Pionirski list. Sledile so knjižne ilustracije, med njimi za priljubljeno slovensko pravljico Muca copatarica. “Vsi poznamo pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Zelišča male čarovnice, Iščemo hišico … S posebej pretanjeno občutljivostjo podaja etnografske teme v upodobitvah ljudskih pripovedi v zbirkah Pravljice, Zverinice iz Rezije, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, Lonček, kuhaj, Čudežni mlinček, Za devetimi gorami …” je našteto v obrazložitvi.
Ilustratorka Ančka Gošnik Godec, foto Ana Kovač
Ančka Gošnik Godec je po oceni žirije slikarka z izrazitim občutkom za slovensko pokrajino in slovensko materialno dediščino. K svojemu upodabljanju pristopa tako poglobljeno in studiozno, da imajo njene ilustracije marsikdaj tudi etnološko vrednost.
Ilustrirala je okoli 130 knjig, številne podobe so zbrane v antologiji Zlata ptica, ki je leta 2011 izšla pri Mladinski knjigi. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena. Prejela je dve Levstikovi nagradi za knjižne ilustracije ter več domačih in mednarodnih nagrad. Leta 1997 je prejela Smrekarjevo in leta 2001 Levstikovo nagrado za življenjsko delo, leta 2002 pa je bila deležna mednarodne nominacije za priznanje IBBY.
Izbor nagrajenke Riharda Jakopiča za življenjsko delo je pomemben, saj se Ančka Gošnik Godec uvršča v manjšinsko skupino nagrajenk. Od ustanovitve te nagrade leta 1969 do danes je bilo med prejemniki le pet umetnic. Obenem sta z nagrado, poimenovano po slikarju, ilustratorki potrjeni veljava in enakopravnost umetniškega prispevka ilustracije k vodilnim tokovom umetnosti v drugi polovici 20. in 21. stoletja, je še zapisala žirija.
Tri botre lisičke, 1976
Marijan Zlobec