Na koncu zelo dolge in raziskovalno zahtevne nadaljevanke se je izkazalo, da se je 72. Ljubljana Festival ne le uvrstil med 30 najboljših v Evropi, kar so objavili tujci, tako BBC kot Classical Music.com, ampak se s primerjalno analizo da sprejeti tezo, da je zanesljivo med najboljšimi trinajstimi.
Švicarski dirigent Charles Dutoit je vodil zaključni koncert s Slovensko filharmonijo, foto Festival Ljubljana
Kdo so potemtakem najboljši ?
Salzburg, Dresden, Firence, Ravenna, Praga, Granada, Istanbul, Bergen, Luzern, Aix-en-Provence, Amsterdam, Wroclaw in Ljubljana.
Stoječe ovacije za LSO in Antonia Pappana. foto Marijan Zlobec
Sama zveneča in zgodovinsko bogata imena ali mesta. Z ogromnim zaledjem svojih ljudi in tujcev, ki ta mesta obiskujejo v milijonih. Ljubljana žal še zdaleč nima mednarodno utrjenega imena, kot sem že zapisal v predstavitvi edinega izbranega španskega festivala v Granadi. Ima pa vedno večji obisk tujcev in se bo le-ta po vsej verjetnosti še stopnjeval.
Norveška violinistka Vilde Frang, foto Marijan Zlobec
Najboljši festivali klasične glasbe Balkan 2024
Festival Ljubljana Ljubljana, Slovenija, 20. junij-3. september ljubljanafestival.si
“S Tosco in La bohème, ki vlečeta za srčne strune, je poletni festival slovenske prestolnice pokril Puccinijevo stoletnico. In Verdijeva Il trovatore zagotavlja italijanski operni hat trick. Italijanske opere: pet najboljših za raziskovanje po Tosci. Toda opera je le del eklektične ponudbe Ljubljane, ki obsega večer Wrocławskega baročnega ansambla, posvečen skladatelju iz 17. stoletja Kasperju Försterju, in dan Franka Zappe, ki ga kurira Ensemble Dissonance. Antonio Pappano vodi dva koncerta z LSO;
Martha Argerich je na ljubljanskem koncertu prejela šopek rož od navdušene gledalke, foto Festival Ljubljana
Riccardo Chailly se vrača na čelu svojega orkestra Scale; in Slovenska filharmonija spusti zadnji zastor z Martho Argerich v Ravelovem klavirskem koncertu v G-duru. Ravela v Ljubljano pripelje legendarna pianistka Martha Argerich,” je zapisala v svojempregledu 30 najboljših festivalov Classical Music.com.
Bruce (Xiaoyu) Liu v Gallusovi dvorani, foto FL/ Aleks Domitrica
Naš festival je na teh straneh bil deležen velike pozornosti. Morda je najbolj zanimivo, da so 72. Ljubljana Festival opredelili z besedo eklektičen oziroma “eklektična ponudba Ljubljane.”
Spartak, foto FL/Darja Štravs Tisu
Ta opredelitev se zdi rahlo žaljiva, a hkrati opozarja, da Ljubljana Festival nima neke skupne teme, na kateri bi gradil svoj program. Vsekakor pa je bil bolj odprt kot mnogi drugi festivali, saj je npr. edini dal poudarek na baletu s kar dvema predstava odličnega Hačaturjanovega Spartaka. Balet je bil prisoten le še v Amsterdamu in Granadi. Muzikal se je na vseh drugih festivalih izgubil.
Vlatko Stefanovski na večeru Franka Zappe, foto Festival Ljubljana
Prav tako je zanimivo opažanje posebnega večera Franka Zappe, ki ga je pripravil naš Ensemble Dissonance.
Aplavz za goste iz Firenc
Kot piko na i so jasnoda videli Londonski simfonični orkester z dirigentom Antoniom Pappanom, Filharmonike Scale z Riccardom Chaillyjem ter legendarno pianistko Martho Argerich z Ravelovim koncertom v G-duru, kar so izrecno omenili.
Lana Trotovšek z Zubinom Mehto, foto FL/Darja Štravs Tisu
Argerich mi je po koncertu in obisku v garderobi potrdila, da je bilo občinstvo zelo dobro, sam pa sem ji s tremi prsti podkrepljeno rekel, da bi bilo lepo, če bi k nam do konca svojega nastopanja prišla še trikrat.
Koncert orkestra iz Catanie, foto FL/Darja Štravs Tisu
No, kot kaže, bo res prišla že letos s Schumannovim Klavirskim koncertom, ki ga je v preteklih desetletjih večkrat izvajala naša Dubravka Tomšič Srebotnjak.
Wroclawski baročni ansambel v Križevniški cerkvi, foto Marijan Zlobec
Omemba Wroclawskega baročnega ansambla, ki je nastopil v Križevniški cerkvi, v počastitev predsedovanja Poljske Svetu Evropske unije, kaže po zelo obsežni predstavitvi njihovega festivala na teh straneh z ogromno nam manj znanega programa, na nadaljevanje stikov in posebnih gostovanj s poljskimi koreninami od renesanse in baroka do znamenite poljske avantgarde.
Umetniški vodja milanske Scale Riccardo Chailly je prišel s Filharmoničnim orkestrom Scale, foto Festival Ljubljana
72. Ljubljana Festival se je izkazal kot eden najstarejših v Evropi, po Salzburgu in Firencah, tako da lahko s ponosom gledamo na prve ideje o njegovem nastanku in takojšnji realizaciji.
Prizor iz Verdijevega Trubadurja z MMF in Zubinom Mehto, foto FL/Darja Štravs Tisu
Najprej so bile lokacije le v Križankah in deloma v Slovenski filharmoniji, zatem še marsikje drugje, danes pa Festival Ljubljana že zamuja s preureditvijo Križank oziroma temeljito obnovo ter ureditvijo vseh pravno-lastniških razmer in odnosov. Če bodo vsi vlekli le k sebi ali za svoje koristi, bo na koncu največ škode utrpel ravno Ljubljana Festival.
Juan Diego Florez, foto Marijan Zlobec
Umetniški vodja in direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek je bil kar dva mandata predsednik Evropskega združenja festivalov – EFA in do podrobnosti pozna položaj festivalov v Evropi.
César Camargo Mariano, foto FL/Darja Štravs Tisu
Bolj zaskrbljujoče je, da Evropska unija v svojem več kot 350 milijard evrov velikem letnem proračunu sploh nima postavke za kulturo. In to Evropa, ki z vsemi svojimi državami temelji na kulturi.
Svetlana Zaharova, foto Marijan Zlobec
Odprtje Dubrovniških poletnih iger je vedno 10. julija pred cerkvijo sv. Vlaha
Dubrovniške poletne igre Dubrovnik, Hrvaška, 10. julij – 25. avgust dubrovnik-festival.hr
“Medtem ko “Jadranski biser” razkriva izjemno 75. izdajo svojega multi-umetnostnega festivala, ni čudno, da sta Jordi Savall in Hespèrion XXI zasidrala “Mare Nostrum”, ki spodbuja dialog med krščansko, sefardsko, otomansko in arabsko-andaluzijsko glasbo. Od gledališča in plesa do svetovne glasbe in džeza je Sredozemlje plodno ozemlje. Kvartet Arad, člani Bach Consort Wien, violinist Renaud Capuçon in pianist Pierre-Laurent Aimard so povabljeni na praznovanje, ki se zaključi z operno galo, v kateri nastopi malteški tenorist Joseph Calleja,” so bile predstavljene Dubrovniške poletne igre v Classical Music.com.
Med 75. Dubrovniškimi poletnimi igrami, ki so potekale od 10. julija do 25. avgusta na različnih osupljivih lokacijah po mestu, so obiskovalci imeli priložnost uživati v več kot 60 gledaliških, glasbenih, plesnih, folklornih in drugih dogodkih v 47 dneh festivala.
Odprtje festivala
Scenarij in režijo otvoritvene slovesnosti je napisal Paol Tišljarić, asistentka režije pa je bila Antonela Tošić. Del kreativne ekipe je poleg priznanega koreografa Lea Mujića bila tudi legendarna kostumografinja Doris Kristić.
Valentin Egel
Dubrovniški simfonični orkester je vodil dirigent Valentin Egel, nastopila pa je priznana mezzosopranistka Dubravka Šeparović Mušović. Otvoritev so polepšali zbor Libertas, Dubrovniški komorni zbor, Akademski zbor Pro musica Mostar, Zbor Blasius, Ljudski zbor Konavle, Klapa Kaše in Folklorni ansambel Linđo ter fanfaristi.
Obsežen je bil Festivalski dramski ansambel:
Doris Šarić Kukuljica, Maro Martinović, Goran Grgić, Izmira Brautović, Joško Ševo, Perica Martinović, Marija Šegvić, Olivera Baljak, Nika Lasić, Nataša Dangubić, Angela Bulum, Luka Peroš, Hrvoje Sebastijan, Edi Jertec, Maro Drobnić, Antonio Agostini, Marjan Nejašmić Banić, Bojan Beribaka, Ružica Maurus, Zrinka Cvitešić, Goran Višnjić.
Nastopili so člani baleta Hrvaškega narodnega gledališča Zagreb – Balint Rauscher, Guilherme Gameiro Alves, Natalia Kosovac, Iva Vitić Gameiro, člani Plesnega studia Step ‘n Jazz, člani Kulturnega društva Kolarin, Društvo svatov Dubrovniškega primorja – Dubrovnik Gornja sela, KUD Stjepan Radić in KUD Marko Marojica.
Ob številnem občinstvu in uglednih gostih pred cerkvijo sv. Vlaha so otvoritveno slovesnost spremljali gledalci in poslušalci 1. programa HTV in 1. programa Hrvaškega radia.
Zaključek slovesnosti je zaznamoval ognjemet.
Jordi Savall in ansambel Hespèrion XXI v atriju Rektorske palače
Po slovesnem odprtju je na prvem večjem koncertu 11. julija nastopil dvakratni dobitnik grammyja Jordi Savall in njegov ansambel Hespèrion XXI. Naslov koncerta je bil Mare nostrum – Dialog duš.
Jordi Savall
Z repertoarjem, ki zajema obdobje med 10. in 18. stoletjem, Hespèrion XXI nenehno išče nove točke združitve med Vzhodom in Zahodom, z jasno željo po integraciji in obnovitvi mednarodne glasbene dediščine, zlasti sredozemskega bazena in s povezavami z Novim svetom. Ustanovitelj ansambla je legendarni Jordi Savall, ena najbolj vsestranskih glasbenih osebnosti svoje generacije, dobitnik grammyja, ki si že več kot pet desetletij prizadeva dragocene glasbene bisere rešiti iz mraka zanemarjanja in pozabe ter jih vrniti v skupno rabo. Poleg tega, da je neumorni raziskovalec stare glasbe, interpretira in izvaja repertoar tako kot gambist kot dirigent.
Program je zajemal dela iz Španije, Maroka, Izraela, Sirije, Cipra, Italije, Romunije, Grčije in Rodosa.
Opera gala pred katedralo
Glasbeni program pa je sklenil Opera gala, koncert z izborom najboljših opernih arij v izvedbi ene največjih opernih zvezd današnjega časa, bolgarske sopranistke Sonye Yoncheve, malteškega zlatega tenorista Josepha Calleje in Anteja Jerkunice, enega najbolj iskanih basov na mednarodni sceni.
Ante Jerkunica
Ante Jerkunica je reden gost največjih opernih hiš, kot so Deutsche Oper v Berlinu, Bayerische Staatsoper v Münchnu, Staatsoper Wien, Salzburški festival, Teatro Real v Madridu in Metropolitanska opera v New Yorku. Solisti so nastopili ob spremljavi Simfoničnega orkestra Hrvaške radiotelevizije pod vodstvom priznanega dirigenta in ljubljenca festivalskega občinstva Ivana Repušića. Koncert je neposredno prenašal Prvi program HRT in Tretji program Hrvaškega radia.
Zapiranje iger z Opera gala, foto DuList
Na programu su najljepše uverture in operne arije, kot uvertura k Verdijevi operi Nabucco, sledil je Il trovatore (Trubadur) – arija Leonore “Tacea la notte placida”, Un ballo in maschera ( Ples v maskah) – arija Riccarda, „Forse la soglia attinse”, Rossinijev Il barbiere di Siviglia (Seviljski brivec) – arija Don Basilija, „La calunnia”, Jules Massenet: Le Cid – arija Rodriga, „Ah! Tout est bien fini”, Giacomo Puccini: Le Villi (Vile) – arija Anne, „Se come voi piccina”, Peter Iljič Čajkovski: Jevgenij Onjegin – arija kneza Gremina, „Ljubvi vsje vozrasti pakorni”, Charles Gounod: Faust – Valček,
Joseph Callea in Sonya Yoncheva
Charles Gounod: Faust – duet Fausta in Mefista, „À moi, les plaisirs”, Giacomo Puccini: Madama Butterfly – arija Cio-Cio-San, „Un bel dì vedremo”, Giacomo Puccini: Manon Lescaut – Intermezzo iz 3. dejanja, Tosca – duet Tosce in Cavaradossija iz 1. dejanja, Le Villi (Vile) – „La Tregenda”, Tosca – arija Cavaradossija, „E lucevan le stelle” ter Tosca – arija Tosce, „Vissi d’arte” (Živela sem za umetnost).
Sonya Yoncheva
Osrednji del lanskega gledališkega programa so bile tri velike premiere.
Prizor iz Kavarne
Prva je bila koprodukcija Dubrovniških poletnih iger in Gledališča Marina Držića – kultna Goldonijeva Kavarna na Držićevem trgu.
Kavarna
Ekvinokcij ali Enakonočje
Ikonične like na Držićevi poljani v režiji Paola Tišljarića je po prevodu in priredbi Frana Čale v dubrovniški dialekt utelesila zasedba KMD pod vodstvom Hrvoja Sebastijana in gost Marijan Nejašmić Banić v vlogah gospodov Frana in Lukše.
Goran Višnjić in Zrinka Cvitešić, foto arhiv DLJI
Povezava med Festivalom in Ivom Vojnovićem je nezlomljiva, najnovejša uprizoritev njegovega Enakonočja. Bila je na novi festivalski lokaciji Posat.
Morda naslov bolj poznamo kot Ekvinokcij.
Ekvinokcij
Posat
Režiral je Krešimir Dolenčić, hrvaška igralska zvezdnika Goran Višnjić in Zrinka Cvitešić pa sta ob državni prvakinji Oliveri Baljak vodila ansambel Festivalske drame.
Enakonočje na novi lokaciji
Priklon izvajalcev
Tretji premierni naslov je bil Vihar Williama Shakespeara v režiji slovenskega režiserja Vita Tauferja, ob svetovno priljubljenem Luki Perošu v vlogi Prospera pa so nastopila nekatera vodilna imena hrvaške gledališke igre, kot so Dušan Gojić, Siniša Ružić, Fran Dijak, Filip Šovagović …
Prizor iz Viharja
Shakespearov Vihar je bil uprizorjen na otoku Lokrum.
Prizor iz Viharja
V folklornem delu programa so obiskovalci uživali v tradicionalnih plesih in glasbi z nastopoma Folklornega ansambla Linđo in Ansambla Lado.
Linđo
Folklorni ansambel Linđo; Park Gradac (3 predstave); • Folklorni ansambel Linđo; pred katedralo (1 predstava); • Hrvaški ansambel narodnih plesov in pesmi LADO (1 nastop).
Bogat je bil tudi likovni razstavni program s predstavitvami priznanih umetnikov, kot sta Mara Bratoš in Toni Franović.
Odprtje razstave Tonija Franovića
Imeli so tri predstvitve novih knjig
Marea Bratoš – Lopud Portreti
Razstave
Razstava fotografinje Mare Bratoš – Lopud Portreti; atrij palače Sponza
Mediteran
Razstava Mediteran v hrvaškem slikarstvu 20. in 21. stoletja avtorice Ive Körbler in kustosinje Ivone Šimunović v sodelovanju z Umetnostno galerijo Dubrovnik; Umetnostna galerija Dubrovnik.
Razstava akademskega slikarja Josipa Ivanovića Od avtomobilov do kaosa; atrij palače Sponza
“Zakaj je naslov te razstave “Od avtomobilov do kaosa”?” To je moja izmišljotina, besedna igra, ker se je razstava začela s ciljem avtomobila, to je ključna podoba, ki se začne tam, kjer začne Josip, od razvoja avtomobila, da pride do fenomenalne barvne sheme, ki ga je že začela uvrščati med dubrovniške koloriste. Pokazal je, da se ne glede na kaos v prometu, kaos, v katerem sicer živimo, z barvo umiri in skoraj spremeni v pokrajino. In v tem je kakovost teh del, ki govorijo od začetka preprostega avtomobila do kaosa, ki ga doživljamo vsi skupaj,« je povedal kustos razstave Andrija Seifried.
Od avtomobilov do kaosa
Slikar Josip Ivanović se je zahvalil Dubrovniškim poletnim igram in pojasnil, da kaos ni tako viden na slikah, ampak ga nenehno doživljamo v prometu. Poudaril je zadovoljstvo, da je dela za to razstavo izbral Andrija Seifried, njegov dolgoletni prijatelj, ki je prav tu v Sponzi odprl tudi njegovo prvo samostojno razstavo. “Najino prijateljstvo je dolgo in rad bi, če lahko, ujel še enkrat toliko let,” je povedal Ivanović, nato pa je pevka Maja Bajamić kot Seifriedejevo presenečenje za slikarja zapela pesem Tine Turner Simply The Best.
Josip Ivanović se je rodil leta 1961 v Sarajevu v Bosni in Hercegovini. Leta 1988 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu, nato pa se je preselil v Dubrovnik. Skozi kariero, ki traja več kot tri desetletja, je deloval na različnih področjih in medijih, vključno s kiparstvom v steklu, kovini, z risbami, kolažem in grafikami, slikami in reliefi, gledališkimi scenografijami, javnimi skulpturami in spomeniki.
Odmeven je bil tudi cikel World Music and Jazz Cycle, in sicer s ciljem razvoja občinstva in po vzoru velikih svetovnih festivalov klasične glasbe.
Orlando
Cikel svetovne glasbe in jazza
World Youth Jazz Orchestra & Luis Bonilla; Trdnjava Lovrjenac (1 predstava); • Program Od Shakespearja do sevdaha Ibrice Jusića; atrij Knežjega dvora (1 različica); • Bërbili (Slavček): Pozabljene pesmi zadrskih Albancev v izvedbi Dina e Mel feat.
Dina e Mel feat
Miroslav Tadić & Yvette Holzwarth, Edin Karamazov; terasa trdnjave Revelin (1 predstava),
Cristina Aguilera
Tarab flamenco show v izvedbi Cristina Aguilera Flamenco Tria (Cristina Aguilera plesalka,
David Caro kitara, Miguel Lavi glas); terasa trdnjave Revelin (1 predstava).
Cikel vključuje nastope JM Jazz World Orchestra pod umetniškim vodstvom Luisa Bonille, Cristina Aguilera Flamenco Trio z opojnimi ritmi flamenka,
Ibrica Jusić
koncert dubrovniškega mojstra šansona Ibrice Jusića in etnomuzikološki projekt “Bërbili (Slavček) – Pozabljene pesmi zadarskih Arbanasov” Dine Bušić in Melite Ivković.
Glasbeni program v Dvoru je sklenil dobrodelni koncert Mladi za mlade, na katerem so nastopili najboljši mladi hrvaški glasbeniki, in sicer pianist Jan Niković
Jan Niković
in kitarist Lovro Peretić s komornimi zasedbami Umetniške šole Luke Sorkočevića.
Snemanje zastave
Dubrovniški festival je imel 15 odrskih ali izvedbenih prostorov ter lokacij: pred cerkvijo sv. Blaža, pred katedralo, atrij palače Sponza, atrij Knežjega dvora, Držićev trg, terasa trdnjave Revelin, trdnjava Lovrjenac, park Gradac, vlečnica Posat, pod Marijino kasarno, otok Lokrum, Umetnostna galerija Dubrovnik, letni kino Jadran, cerkev Malih bratov in Trg orožja.
Sprevod z zastavo 25. avgusta
Skupaj je bilo 75 nastopov, od tega: 1 otvoritvena generalna vaja,1 slavnostna otvoritev; 2 javni generalni vaji premiernih naslovov; 33 dramskih predstav; 21 glasbenih nastopov; 5 folklornih nastopov; 3 plesne predstave; 3 razstave; 3 predstavitve knjig; 1 filmska projekcija; 1 predavanje; 1 pop-up koncert.
Začetek in konec Dubrovniških poletnih iger sta vedno slikovita
Glasbeni program 75. Dubrovniških poletnih iger
Skupno je bilo izvedenih 21 glasbenih programov. Nastopili so pevka Waed Bouhassoun & Hespèrion XXI, Jordi Savall, Dubrovniški simfonični orkester, Sebastian Lang-Lessing, Monika Leskovar, Svetovni jazz orkester glasbene mladine & Luis Bonilla, Max Emanuel Cenčić,
Max Emanuel Cenčić
Markellos Chryssicos, Latinitas Nostra Ensemble, Antiphonus Vocal Ensemble, Petrit Çeku, Dialogos Ensemble dir. Katarina Livljanić & Kantaduri r. Joško Ćaleta.
Arod kvartet
Arod kvartet, Krešimir Špicer, Lovre Marušić, Pierre Laurent Aimard, Marko Genero, Marija Grazio, Zagrebški kvartet, Ivan Krpan, Ibrica Jusić, Bach Consort Wien Ensemble, Luciana Mancini, Francisco Brito, Rubén Dubrovsky,
Papandopulo kvartet
Papandopulo kvartet, Ivan Hut, Ivana Jelača, Renaud Capuçon,
Renaud Capuçon
Guillame Bellom, Diumena Bušić, Melita Ivković, Miroslav Tadić, Edin Karamazov, Yvette Holzwarth, Reški klavirski trio,
Reški klavirski trio
Valentin Egel, Pablo Sáinz-Villegas,
Pablo Sáinz-Villegas
Cristina Aguilera Flamenco Trio, Jan Niković, Lovro Peretić, Komorni ansambli Umetniške šole Luke Sorkočevića,
Pierre Laurent Aimard
Simfonični orkester Hrvaške radiotelevizije, Ivan Repušić, Sonya Yoncheva, Joseph Calleja, Ante Jerkunica.
Balet Hamlet
V baletnem programu dubrovniškega festivala je bil balet Hamlet režiserja in koreografa Lea Mujića v izvedbi baletnega ansambla Hrvaškega narodnega gledališča Zagreb. V parku Gradac sta bili dve predstavi. (Isto predstavo sedaj napovedujejo v SNG Opera in balet Ljubljana).
Hesperion XXI
Mediji in družbena omrežja
O 75. Dubrovniških poletnih igrah je bilo objavljenih 334 člankov v tisku in več kot 7000 člankov na spletnih portalih. Nacionalni in lokalni mediji so festival pokrili s 95 video reportažami.
Orest
V času trajanja jubilejnega festivala je število sledilcev na Facebooku preseglo 14.700, od tega več kot tisoč novih, doseg občinstva pa skoraj 500.000 uporabnikov. Število posameznih obiskov uporabnikov Facebook strani Iger je bilo več kot 52 tisoč.
Koncert presenečenja
Na Instagramu je število sledilcev znašalo več kot 6,5 tisoč, od tega 900 novih med festivalom, doseg občinstva pa preko 178.000 individualnih uporabnikov s skoraj 13 tisoč obiski uradnega profila.
Ansambl Bach
Na Tik Toku je bilo število sledilcev preko 800, od tega več kot 300 novih, doseženih pa je bilo skoraj 160.000 ogledov in več kot 8 tisoč všečkov. Od skupno 76 tisoč posameznih gledalcev je bilo 63 tisoč novih. Najbolj priljubljen videoposnetek so si ogledali več kot 52 tisoč krat.
Jazz koncert
Tiskovne konference so bile zelo obiskane
Monika Leskovar je med najbolj znanimi hrvaškimi glasbeniki
Slikovitost Dubrovnika je neizmerna
Dubrovniške poletne igre, kot središče hrvaškega in svetovnega duha in kulture, kot mesto ustvarjanja, ne gostovanja, mesto srečevanja, idej in novih umetniških izrazov, letos že tradicionalno podpirajo Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške, Mesto Dubrovnik, Dubrovniško-neretvanska županija, Hrvaška turistična skupnost, Turistična skupnost Dubrovniško-neretvanske županije, Turistična skupnost mesta Dubrovnik in številni sponzorji: Letališče Ruđer Bošković, ACI klub, Studenac, Mastercard, Hrvaška Loterija, Euroherc, ALH, Kraš, Coca-Cola, HEP, Croatia Airlines, MG Motor ter donatorji OTP banka, Atlantska plovidba in drugi, da bi skupaj uresničili ta najprestižnejši kulturni dogodek na Hrvaškem.
Hrvati pravijo “zatvaranje”
72. Ljubljana Festival je bil programsko bogatejši, bolj razširjen in z več zvrstmi, zlasti z opero, velikimi simfoničnimi koncerti, muzikalom, baletom… Dubrovnik že desetletja dolgo pogreša dvorano, kot je naš Cankarjev dom. A ne najdejo lokacije. Ne znam jim pomagati, razen če si dvorano izberejo na morju ali pri obali, kot je prelepa arhitektura Sydneyske opere. Če bi to našli in uresničili, bi bil to še en dubrovniški čudež. Verjamem, da bi bila ta možnost izvedljiva, z novo dvorano pa bi se festival lahko podaljšal, kot seveda vsa ali celoletna glasbena sezona.
Opera Kosovo
Kot je znano, gradijo novo koncertno dvorano v Osijeku, drugo največjo na Hrvaškem,
Koncertna dvorana Osijek
še bolj ambiciozen pa je operno – koncertni – gledališki projekt v Prištini na Kosovu.
Opera Kosovo
Kosovo gradi svojo prvo operno hišo. In to kakšne! Projekt vključuje več dvoran za predstave in javni trg, s čimer krepi svojo vlogo kulturnega središča v prestolnici. Za edinstveno in zanimivo zasnovo so zaslužni arhitekti Bjarke Ingels BIG in ALB Groups, naročnik pa je bilo Ministrstvo za kulturo, mladino in šport Kosova.
Koncertna dvorana s 1.200 sedeži, foto: BIG / IMIGO / bloomimages / Bucharest Studio
Stavba bo vsebovala koncertno dvorano s 1.200 sedeži, gledališko dvorano s 1.000 sedeži, recitalno ali komorno dvorano s 300 sedeži ter izobraževalno in konferenčno središče.
Zgrajena bo na parceli v bližini Palače mladih in športa, stadiona Fadil Vokrri in ministrstva za javne službe. Kot je poudarjeno, gre za odlično lokacijo znotraj nastajajoče kulturne četrti.
Priština bo Ljubljano kmalu prehitela
Ambicioznost
“Dubrovniški glasbeniki o gradnji koncertne dvorane: Če bomo dobro gospodarili, dvorana ne bi ‘ugasnila’. Dobili bi glasbeno in kulturno središče, ki bi Dubrovnik kulturno okrepilo vsaj trikrat!” (Iz objave v Dubrovačkem vjesniku leta 2022).
Gradbene načrte je komentiral direktor Dubrovniškega simfoničnega orkestra, kontrabasist Damir Milat.
Damir Milat
“DSO že leta opozarja na nujnost izgradnje koncertne dvorane, ki je mestu Dubrovnik manjka v kulturnem segmentu, in ob tej priložnosti se zahvaljujemo, da je bila potreba prepoznana. Z navedenim stališčem se strinjajo Strokovni svet orkestra, Sindikat, stanovsko združenje HUOKU ter številni umetniki. Razvojna ekipa Orkestra pod vodstvom prof. Denisa Ajdukovića je že leta 2016 izpostavila stališče DSO do tega primera in upamo na spremembe v tej smeri. Orkester potrebuje in mora delovati v ustreznih pogojih, tako za vsakodnevno redno delo kot za koncertiranje za naše občinstvo. Dvorana je potrebna za izvedbo koncertov, predvsem v zimskem času, za različne koprodukcije z drugimi kulturnimi institucijami, kot so Teater, Linđo in številni drugi umetniki svetovnega formata, ki prepoznavajo naš stoletni obstoj in kakovost. Prav zaradi neustreznih prostorov, v katerih deluje, DSO že leta ne more izvajati kakovostnih koncertov, dela z občinstvom, ločenih vaj posameznih delov, snemanj ipd., poudarja Milat in ugotavlja, zakaj je dvorana še potrebna: Dvorana je potrebna tudi v poletnih mesecih v primeru slabega vremena, če je koncert organiziran na prostem. Dvorana je potrebna, ker si jo mesto in njeni občani zaslužijo in potrebujejo. Veseli nas bližina starega mestnega jedra, pa tudi izgradnja parkirišča, ki je prepotrebno. Območje, kjer je predvidena gradnja, je slabo izkoriščeno in bi to pomenilo kvalitetno rešitev za MOL in DSO. Upamo na uspešno in uspešnejše partnerstvo z mestom Dubrovnik, ki je naš problem postavilo v središče pozornosti, zaključuje Milat.
Kraj, kjer bi lahko nekoč zrasla koncertna dvorana, Slobodan Begić in Damir Milat (v krogu)
Mediji so poročali, da namerava mesto Dubrovnik na lokaciji Preparandije zgraditi koncertno dvorano s parkiriščem. Navedeno je bilo, da bodo tamkajšnji skladiščni prostor Dubrovniških poletnih iger preselili v Komolac. Ampak kot kaže,so bili člai orkestra. Zapletlo se je na več možnih loacijah, tako da so mediji neuspeh pokomentirali:
“Bože! Sačuvaj nas kuge, gladi, rata i dubrovačkih tata (nadam se da znate što znači “tat”?)”
Leta 2019 so predstavili namero o izgradnji nove koncertne dvorane v trdnjavi Revelin, a iz tega ni bilo nič.
Revelin
Marijan Zlobec