Istanbulski glasbeni festival primerljiv z Ljubljano (7)
Pregled najboljših letošnjih evropskih glasbenih festivalov po mednarodni objavi, po kateri se je 72. Ljubljana Festival uvrstil med trideset najboljših, nadaljujemo v Turčiji. Bolj podrobno, ker se žal o tem odličnem festivalu nikoli ne piše. Je pa Ljubljana Festival 20 let starejši.
Novo opero v Atatürkovem kulturnem centru v Istanbulu je leta 2021 odprl predsednik Erdoğan, foto splet
Pregled treh festivalov v Švici, to je v Gstaadu, Verbieru in Luzernu je pokazal, da je z Ljubljano primerljiv le Luzern, a še to zgolj z vrhunsko kvaliteto gostujočih simfoničnih orkestrov, solistov in dirigentov. Luzern je tu precej močnejši in bo kot tak ostal, saj druge programske izbire niti nima. A kot smo že zabeležili: v Luzern pride zaradi samega festivala kar 70 % obiskovalcev. Tak odstotek Ljubljani krepko manjka. A je že tako, da je Ljubljana vse manj zanimiva celo za letalske povezave s svetom, ker tuje letalske družbe v nas ne vidijo ničesar; ne potniko in s tem ne interesa. Kot kaže, se to ne bo kaj kmalu spremenilo in bo treba bolj povezati Ljubljano le z bližnjo okolico. A tudi tu so javne povezave skromne. Iz Salzburga lahko po operi ali koncertu z vlakom še prideš v München, iz Ljubljane v Maribor, kaj šele v Koper ali Gorico. pa ne. Ne vem, če pri EPK kaj mislijo o tem.
Najbolj nadarjeva turška pianistka Ilyun Bürkev je rojena leta 2008, foto FB profil
Najboljši festivali klasične glasbe Turčija 2024
Istanbulski glasbeni festival Istanbul, 21. maj-12. junij muzik.iksv.org
“Vzhod sreča zahod” je več kot le geografska realnost v Istanbulu. Njegov festival že več kot pol stoletja omogoča bližnja srečanja kulturnega značaja. Srečanja obstajajo tudi skozi čas. Klubska kultura vdre v noč klasične diskoteke, medtem ko so za tiste, ki se ne želijo oblikovati, na voljo bolj tradicionalne jedi Budimpeštanskega festivalskega orkestra, Festivalskih godal iz Luzerna s pianistko Mario João Pires in domača izvedba Mozartovega Requiema v kombinaciji z Arvom Pärtom. Pri vratih Kürkçüler na Velikem bazarju sveta glasba judovske, grške pravoslavne in armenske tradicije raziskuje glasbene korenine Istanbula,” so zapisali ob predstavitvi 30 najboljših evropskih festivalov.
Uradno odprtje opere in koncertne dvorane, foto FB
Efruz Çakirkaya, mlada direktorica Istanbulskega festivala, je o njem zapisala:
“Dragi prijatelji festivala, letošnji festivalski program smo zasnovali na temo Korenine. S to temo smo želeli našemu občinstvu posredovati z glasbo stkane zgodbe iz naše geografije, ki sta jo oblikovali kultura in zgodovina, ob 100. letu izmenjave prebivalstva med Turčijo in Grčijo. Izbira teme je nastala na podlagi življenjskih zgodb, ki sva si jih delila z grškim skladateljem Dimitrisom Skyllasom, ki sem ga po naključju srečala v londonski koncertni dvorani leta 2018. Oba sva odraščala ob zgodbah naših starejših, ki so bili ločeni od njihove rojstne dežele po izmenjavi prebivalstva med Turčijo in Grčijo leta 1923, ki je bila izvedena v skladu z mirovno pogodbo iz Lozane. To srečanje je sprožilo potovanje skozi osupljive življenjske zgodbe ljudi, ki so stoletja živeli na tem ozemju od Anatolije do Balkana.
Efruz Çakirkaya, foto spletna stran
Priklicali smo obilje, ki so ga v Anatolijo prinesla vsa ljudstva s svojimi različnimi etničnimi identitetami. Sanjali smo o festivalu, kjer bi se skozi univerzalni jezik glasbe spominjali ver, jezikov, kultur, skupnih bolečin in radosti v deželah, kjer živimo, ter naših medsebojno povezanih korenin in zgradili most v prihodnost s črpanjem moči iz bogastva naše preteklosti in kulture. Posebni projekti in dogodki, ki jih boste videli v programu, nam bodo omogočili, da se povežemo z našo preteklostjo in slavimo glasbo in zgodovino te geografije, kjer se združujejo različne kulture.
Projekt turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana
52. glasbeni festival v Istanbulu bo tudi prizorišče prireditev Kulturno leto ob 100. obletnici uradnih odnosov z Madžarsko in Nizozemsko, ki so se začeli po ustanovitvi naše republike. Na koncertih in dogodkih, ki jih bomo združili v tem kontekstu, bomo predstavili žlahten program, s katerim bomo poudarili dinamiko, ki jo prinašata kulturna raznolikost in medkulturni dialog. Presegli bomo naše geografske meje in zajeli glasbo različnih držav in kultur. Ljubitelje glasbe čakajo nova odkritja z zvezdniškimi solisti iz sveta klasične glasbe, prestižnimi orkestri, s svetovnimi in turškimi premierami del, ki jih je naročil festival, brezplačnimi otroškimi aktivnostmi in družinskimi koncerti v istanbulskih parkih. Tema Korenine odraža tudi naš namen, da z upanjem stopimo v novo stoletje republike. Vabimo vse ljubitelje glasbe, da se udeležijo festivalskih koncertov in delijo to dogodivščino, za katero upamo, da nas bo spomnila na medsebojno spoštovanje, bogato dediščino iz preteklosti in počastila našo kulturo sobivanja.”
Borusan Istanbul Philharmonic Orchestra
Zeynep Hamedi je kot predstavnica glavnega sponzorja Borusan Holding povedala:
“Istanbulski glasbeni festival, ki poteka že 52 let, je eden najbolj uveljavljenih in prestižnih glasbenih dogodkov v Turčiji. Festival nagovarja široko občinstvo, saj vsako leto gosti cenjene umetnike in glasbenike, ljubiteljem umetnosti ponuja odlično izkušnjo, hkrati pa daje prednost glasbeni raznolikosti. Istanbulski glasbeni festival s svojim pomembnim prispevkom h kulturnemu in umetniškemu napredku Turčije želi narediti glasbo dostopno vsakomur s poudarjanjem pozitivnega vpliva umetnosti na družbo. Kot Borusan uporabljamo enak pristop in nas napaja zdravilna in povezovalna moč umetnosti. Danes kot uveljavljena 80-letna ustanova z globoko predanostjo nadaljujemo neprekinjeno podporo kulturi in umetnosti. V tem pomembnem letu, ko praznujemo našo 80. obletnico, še naprej stojimo ob strani glasbenega festivala v Istanbulu kot sponzor festivala, hkrati pa delujemo v skladu z našim poslanstvom širjenja umetnosti.
Fascinantna velika avla nove operne in koncertne hiše
Na 52. glasbenem festivalu v Istanbulu smo zelo navdušeni, da bomo ponovno združili ljubitelje glasbe z Borusan Istanbul Philharmonic Orchestra (BIPO) in Borusan Quartet, in ponosni, da podpiramo festival kot glavna sponzorska institucija, ki prispeva svoja sredstva. Rada bi se zahvalila vsem, ki so prispevali k tej dragoceni organizaciji, ljubiteljem umetnosti pa želim dneve, polne glasbe in umetnosti.”
Zgodovina Istanbulskega filharmoničnega orkestra Borusan (BIPO) se začne s Komornim orkestrom Borusan, enim prvih podvigov na področju kulture in umetnosti Borusan Holdinga, vodilnega industrijskega konglomerata v Turčiji. Sčasoma se je komorni orkester preoblikoval v enega najboljših simfoničnih ansamblov v državi pod častnim dirigentom Gürerjem Aykalom. BIPO je med letoma 2009 in 2020 nastopal pod vodstvom svojega nekdanjega umetniškega vodje in glavnega dirigenta Sasche Goetzela in postal pomemben element istanbulske kulturne scene. Orkester je nastopil na otvoritvenih prireditvah Salzburškega festivala 2010, maja 2010 pa je prejel tudi nagrado turške glasbene revije Andante za najboljši orkester leta. Leta 2014 je BIPO imel privilegij, da je bil prvi ansambel iz Turčije, ki je bil povabljen na BBC Proms in priredil koncert z naslovom “Oriental Promise” pod vodstvom Goetzela ter požel odobravanje. BIPO se je odločil nadaljevati svoje umetniško poslanstvo s Carlom Tenanom kot umetniškim vodjo in glavnim dirigentom, ki so ga marca 2021 prvič gostili kot gostujočega dirigenta.
Od svoje prve sezone 2000/2001 BIPO redno koncertira v Istanbulu, Eskişehirju, Ankari, glasbenih festivalih v Ruseju in nastopa na posebnih dogodkih v dvorani Megaron v Atenah in Palais de Bozar v Bruslju. BIPO je med letoma 2003 in 2018 postal rezidenčni orkester Mednarodnega glasbenega festivala v Istanbulu. Festival so vsako leto uradno odprli s koncerti v Hagii Eirene in vseskozi spremljali vrhunske soliste. BIPO uživa privilegij svetovne premiere velikih turških in mednarodnih del na festivalu, zato je tudi rezidenčni orkester mednarodnega tekmovanja Leyla Gencer Voice Competition.
Med svetovnimi solisti, ki jih je BIPO spremljal do danes, so zvezdniška imena, kot so Renée Fleming, Lang Lang, Hilary Hahn, Elīna Garanča, Juan Diego Flórez, Angela Gheorghiu, Joseph Calleja, Maxim Vengerov, Roberto Alagna, Rudolf Buchbinder, Nicola Benedetti, Sarah Chang, Murray Perahia, Bryn Terfel, Isabelle Faust, Branford Marsalis, Martin Grubinger, Steven Isserlis, Viktoria Mullova, Natalie Clein, Katia & Marielle Labèque, Daniel Müller-Schott, Nadja Michael, Isabelle van Keulen, Julian Rachlin, Thomas Hampson, Sabine Meyer, Michel Camilo, Arcadi Volodos, Ayla Erduran, Hussein Sermet, Idil Biret, Fazil Say in godalni kvartet Juilliard. BIPO je koncertiral tudi pod vodstvom Igorja Oistraha, Krzysztofa Pendereckega, Emila Tabakova, Pavla Kogana, Jamesa Judda, Alaina Parisa, Iona Marina, Justusa Frantza, Josepha Wolfeja, Andreasa Schüllerja, Josepha Caballé-Domenecha, Rengima Gökmena, Kamrana İncea in Ryana McAdamsa. Cilj postati eden najboljših simfoničnih ansamblov v Evropi se je utrdil v sezoni 2009–2010, ko je BIPO pri založbi Onyx izdal svojo prvo mednarodno zgoščenko z deli Respighija, Hindemitha in Schmitta. Njihov drugi CD z Goetzelom, Music from the Machine Age je izšel leta 2012, tretji z deli Rimskega-Korsakova, Balakireva, Erkina in Ippolitova-Ivanova pa je izšel leta 2014; in četrto zgoščenko s Turnage & Berlioz je leta 2018 ponovno izdal Onyx. BIPO je spremljal Ksenijo Sidorovo pri njeni interpretaciji Carmen, njenem prvem albumu, ki ga je posnela pri prestižni založbi klasične glasbe Deutsche Grammophon in je izšla junija 2016.
Posnetek zgoščenke z naslovom Čajkovski: Koncert za violino; Rococo Variations (2017) in Baïka (2018) v izvedbi Nemanje Radulovića ob spremljavi BIPO je pri založbi Deutsche Grammophon. Zgoščenka z naslovom Richard tenorista Daniela Behleja z Borusan Istanbul Philharmonic Orchestra pod vodstvom Thomasa Rösnerja je izšla leta 2023 pri založbi Prospero.
Z močno zavezanostjo spodbujanju, ljubezni in spoštovanja do klasične glasbe je BIPO postal glavni sestavni del projekta družbene odgovornosti. Pod naslovom »Poseben koncert« je BIPO nastopil pod taktirko vodilne osebnosti turške poslovne in umetniške scene, ki je s svojimi donacijami štipendirala mlade talente za študij na prestižnih ustanovah. Februarja 2016 se je orkester odpravil na turnejo z Dunaja po prestižnih nemških prizoriščih in prejel pozitivne kritike evropskega tiska. Leto kasneje so imeli koncerte na hongkonškem umetniškem festivalu in imeli uspešno evropsko turnejo z Danielom Hopeom in Vadimom Repinom. BIPO je bil deležen aplavza v Théâtre des Champs Elysées, zadnji koncertni dvorani evropske turneje, ki se je leta 2018 začela z Danielom Hopeom in nadaljevala z Nemanjo Radulovićem. V sezoni 2023/24 se je BIPO srečal s svojim občinstvom prek radijskih koncertov Borusan Classic v živo in posnetkov ter na zaslonih Borusansanat.tv. Poleg Gürerja Aykala in Carla Tenana so si številni gostujoči dirigenti, kot so George Pehlivanian, Finnegan Downie Dear, Gergely Madaras, Francisco Valero-Terribas, Can Okan in Nisan Ak, delili oder s solisti, kot so Fazıl Say, Hale Soner, Nesrin Gönüldağ, Ayhan Uştuk, Tuncay Kurtoğlu, Fatma Said, Nino Machaidze, Jonathan Tetelman, Valerij Sokolov, Joyce DiDonato, Alexandra Conunova, Bomsori Kim, Anna Fernández & Santi Arnal (The Per Poc Puppet Company), Zee Zee in filharmonični zbor MAGMA.
Ilyun Bürkev
Istanbulski festival je odprl Istanbul State Symphony Orchestra pod vodstvom dirigenta Cema Mansura in z mlado solistko pianistko Ilyun Bürkev (r. 2008), ki je interpretirala Griegov Klavirski koncert, orkester pa izvajal plese iz Verdijevega Otella in fantazijo uverturo Romeo in Julija P. I. Čajkovskega. Koncet je bil v Atatürkovem kulturnem centru.
Cem Mansur
Sledilo je gostovanje Mantua Chamber music Orchestra z dirigentom in violinistom Kristofom Baratijem, ki so nastopili z deli Cimarose, Mozarta, Vivaldija in Boccherinija.
Kristof Barati, foto osebni profil
Madžarski violinist Kristóf Baráti je po vsem svetu vse bolj prepoznaven kot glasbenik izredne kakovosti s širokim izraznim razponom in brezhibno tehniko. Večkrat mu ploskajo zaradi poezije in zgovornosti, ki ju vnaša v svoje igranje, opisujejo pa ga kot »pravega tonskega esteta najvišjega razreda«.
Musica Sequenza
Nekaj posebnega je bil koncert Classical Disco z nastopom ansambla Musica Sequenza, ki igra na baročne inštrumente in je imel na programu dela Henryja Purcella.
Baročni ansambel Musica Sequenza je leta 2008 ustanovil fagotist in skladatelj Burak Özdemir na šoli Juilliard School v New Yorku. Od leta 2011 delujejo v Berlinu. Zavzemajo se za inovativnost in vitalizacijo zgodovinskih izvedb. Do danes so ustvarili več kot 40 medkulturnih produkcij z vodilnimi festivali, koncertnimi dvoranami, gledališči in muzeji po vsem svetu.
Burak Özdemir je tudi dirigent. Študiral je zgodovinski performans in kompozicijo na slavni newyorški The Juilliard School, Umetniški univerzi v Berlinu in na konservatoriju v Istanbulu. Musica Sequenza je ansambel, ki se zavzema za moderno izvajanje baročne glasbe in medkulturno produkcijo. Leta 2011 se je Özdemir preselil nazaj v Berlin, kjer vadi nove izvedbene modalitete s pomočjo metod, ki jih je sam razvil. Burak Özdemir je ustvaril mednarodno priznane projekte, kot so »Sampling Baroque«, »Bach: The Silent Cantata« in »Rameau a la Turque«.
Burak Özdemir, foto Sophie Schwarzenberger
Özdemirjeve glasbene dejavnosti so bile vidne v Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Aziji, v prostorih, kot so Elbphilharmonie, Peter J. Sharp Theatre, Berghain, Berlinska filharmonija, Concertgebouw, Dunajska Državna opera in Teatro Colon v Buenos Airesu. Kot solist je nastopil z Borusan Istanbul Philharmonic, L’arte del Mondo, Juilliard Symphony Orchestra in Lautten Compagney ter sodeloval z vodilnimi umetniki, kot so Menahem Pressler, Sasha Waltz, Rolando Villazon, Matthew Herbert, Werner Ehrhardt, Fazil Say, Andreas Scholl, Rias Kammerchor, Roberta Mameli, Lars Vogt, Rundfunkchor Berlin, Natacha Atlas in Edita Gruberova.
V zadnjih letih je Burak Özdemir uporabil jezik in orodja sodobne izvedbe, da bi oživil in raziskal zgodovinske opere in sakralni baročni repertoar. S svojimi deli »Fuga: Elektrobaročna opera« (2010), »Opera del Futuro« (2015) in »Kassia« (2021) je uveljavil žanr elektrobaroka. Leta 2015 je Handel Festival (Halle) naročil njegovo produkcijo »Sampling Baroque / Handel«, ki je postala prva izdaja elektro-baročnega albuma založbe Deutsche Harmonia Mundi. Naslednjo epizodo »Sampling Baroque / Bach« je naročil mednarodni Bachov festival Schaffhausen in je bila premierno predstavljena v Kammgarnu v Švici leta 2016. Kmalu po nastanku je »Sampling Baroque« postal mednarodno gostujoči program in je obiskal številne festivale in koncertne dvorane, kot so Istanbul Music Festival, Bach Akademie Stuttgart, Club Berghain, Radial System V, Istanbul Bomontiada, Karavaan Festival, Oranjewoud Festival in predvajan na Arte Concerts, Deutsche Welle, Švicarski nacionalni televiziji in Radio Berlin Brandenburg.
Leta 2014 je Özdemir prejel naročilo pariškega muzeja Grand Palais za komponiranje glasbe za razstavo “Velazquez”. Delo je kuriral in posnel Karim Ainouz, ki je kasneje postala mednarodna DVD izdaja pri Arte Edition.
Burak Özdemir se trenutno osredotoča na intenziviranje procesov sodelovanja, kot je dialoški razvoj koreografije in glasbe. Leta 2013 je sodeloval s skupino Sasha Waltz & Guests na festivalu v Avignonu pri predstavi »Dialoge«. Za to produkcijo je skomponiral izvirno glasbo z uporabo svojih zvočnih posnetkov demonstracij v parku Gezi v Istanbulu. Predstava je potekala v Operi Avignon, vključno z Özdemirjevim improvizacijskim nastopom. Leta 2016 je Özdemir napisal glasbo in nastopal v živo za interdisciplinarno in odprto platformo za izmenjavo »Listen« Sashe Waltz pri Radial System V. Naslednje leto se je Özdemir pridružil Sashi Waltzu pri koreografski instalaciji »Figure Humaine« za otvoritev najmodernejše evropske koncertne dvorane Elbphilharmonie v Hamburgu.
Leta 2018 je Stadttheater Schaffhausen naročil Buraku Özdemirju glasbo za posebno glasbeno – koreografsko delo »Atlas Passion« kot medverski oratorij po Johannu Sebastianu Bachu. Tako je nastalo delo za štiri soliste, komorni zbor, baročni orkester, sodobni ples, video umetnost ter luč in kostumografijo. V predstavi je nastopilo več kot 90 umetnikov.
V Istanbulu rojeni Burak Özdemir se je s svojimi nastopi v živo pojavil v Clubu Berghain, Berlinale Film Festivalu, Clubu Sisyphos, KitKat, Clubu Kammgarn, Wagenhallenu, Clubu Domhof Cologne in Bomontiada Istanbul. Od leta 2012 Özdemirjeve posnetke objavljajo Sony Music, Deutsche Harmonia Mundi, Neue Meister in Tacet Nota.
Musica Sequenza, foto Joann Pistermann
Poseben cikel koncertov se je dogajal pod naslovom Weekend Classics I v parku Fenerbahçe, na odprtem odru.
“Če želite še pred koncem pomladi preživeti lep dan z družino in prijatelji v zelenju s pogledom na morje in si tak dan še polepšati z glasbo, vas zadnjo soboto v maju pričakujemo v Fenerbahçe Parku. Medtem ko bodo MAZE Voices izvajali priljubljene pesmi, se bo njihova energija širila po parku in navdušila vse. Nizozemski a cappella zbor MAZE Voices raziskuje neskončne možnosti vokalne glasbe.
MAZE Voices
Sestavlja ga 22 talentiranih pevcev, ki so skupaj raziskovali glasbo. Pod vodstvom Merela Martensa interpretira presenetljive priredbe pop skladb ter avtorskih skladb. Skupina, ustanovljena leta 2016, se je naslednje leto vrnila s prvo nagrado Balk Topa, najpomembnejšega a cappella festivala na Nizozemskem. Leta 2018 je osvojila prvo mesto na tekmovanju ACA Idol v New Yorku in bila izbrana tudi za zbor leta na Nizozemskem zborovskem festivalu.
MAZE Voices: “Ne želimo peti vam, želimo peti s tabo, ” pravijo in vse vabijo na edinstveno doživetje, kjer bodo delili navdušenje nad glasbo. Pridite in se nam pridružite v parku Fenerbahçe za lagodno popoldne, ki ga bo dopolnil a cappella koncert izjemne nizozemske skupine MAZE Voices.”
Nekaj iz programa:
Hans Zimmer -Hans Zimmer Medley
Toon Hermans – Als de liefde niet bestond
Christina Aguilera – Hurt
Jason Mraz -The Remedy (I Won’t Worry)
Simon and Garfunkel – Bridge Over Troubled Water
Imagine Dragons – Demons
Squid Game Medley – Idina Menzel & AURORA
Into the Unknown
Love Medley – A-ha, Take On Me
Billie Eilish – No Time to Die
Velik odmev je imel koncert Journey to the Roots: The Sounds of Istanbul na posebni lokaciji istanbulskega Velikega bazarja.
Verska in neverska glasba judovskih, muslimanskih, grških in armenskih skupnosti iz otomanskega obdobja; dela Tanburija İsak Efendija, Dede Efendija, Moralı Petrosa, Hamparsuma Limonciyana in mnogih drugih skladateljev…
“Ta koncert, ki ponuja glasbeno popotovanje skozi večjezično, večversko zgodovino Istanbula, prestolnice treh imperijev, obogateno z različnimi etničnimi identitetami – in v edinstvenem vzdušju Velikega bazarja, ki je bil središče trgovine in stičišče kultur že šest stoletij – obljublja eno najbolj posebnih doživetij festivala. Harfistka Şirin Pancaroğlu, ki v svojih delih gradi mostove med preteklostjo in sedanjostjo, lokalnim in univerzalnim, svetu glasbe pa odpira vedno nova obzorja z izvirnimi projekti, ki jih ustvarja z muzikologom Hseyinom Kıyakom, »Journey to the Roots: The Sound of Istanbul”, ki odseva glasbo mestne grške, judovske, armenske in muslimanske skupnosti.
Şirin Pancaroğlu
Z občinstvom bo združil čudovite primere zgodovinskega procesa in interakcije, ki jih je redko mogoče slišati. Da bi poudarili prispevek krajev različnih ver v Istanbulu h glasbi, bo program vključeval nereligiozne skladbe in versko glasbo s podnapisi: Zvok sinagoge Ahrida, Zvok lože Galata Mevlevi, Zvok Fener Grški pravoslavni patriarhat in The Sound of Three Horan Cerkev. Ta poseben, nepozaben večer se bo zaključil s Krdilihicazkâr Moroccan, ki prikazuje polifono strukturo otomanskega Istanbula in kjer se dela izvajajo v skladu z njihovimi glasbenimi oblikami, ne glede na etnično pripadnost skladateljev. Festival ponuja edinstveno potovanje v glasbene korenine Istanbula, ki so jih oblikovale številne različne etnične skupnosti, religije in jeziki, ki so obstajali v mestu skozi stoletja, Veliki bazar pa bo zagotovil epohalno okolje za ta nepozaben večer.”
Prav tako nepozaben večer so napovedovali s koncertom Festival Encounter: Roby Lakatos Ensemble & Hakan Güngör.
“Veliki mojster Roby Lakatos, ki je s svojo glasbo gradil mostove med kulturami od Carnegie Halla do Vatikana, požel občudovanje Yehudija Menuhina in Stéphana Grappellija ter na svojih koncertih svoje občinstvo popeljal v povsem druga vesolja, je bil sprejet z velikim zanimanjem ko je prišel na festival, tokrat pa se je srečal z mednarodno priznanim virtuozom na citrah Hakanom Güngörjem. Roby Lakatos z vzdevkom “hudičev violinist” z velikim mojstrstvom in strastjo interpretira klasično in jazzovsko ter romsko glasbo. Če tej vsestranskosti dodamo še improvizacijo in kompozicijo, si Lakatos že skoraj 40 let zasluži biti med najboljšimi na svetu. Mednarodna glasbena skupnost meni, da je slog “neortodoksne Cigan fusion” njegov osebni.
Citre, qanun ali kanun
Svoje rojstvo in razširjenost dolguje Lakatosovi edinstveni glasbeni ustvarjalnosti. Umetnik se naslanja na korenine madžarske kulture in združuje romsko glasbo z drugimi glasbenimi zvrstmi v svojem izvirnem slogu improvizacije, pa tudi s tehnikami lastne iznajdbe, kot je pizzicato z levo roko. Z Echo Klassik nagrajenec Roby Lakatos, ki je na svoje albume posnel širok spekter del od Kodályja do Brahmsa, od Johna Williamsa do Charlesa Aznavourja, s svojim ansamblom gostuje na pomembnih festivalih, kot so Schleswig-Holstein, BBC Proms in pri uglednih orkestrih, kot sta Londonski simfonični orkester in Dresdenska filharmonija. Roby Lakatos, čigar sodelavci so Herbie Hancock, Joshua Bell, Maxim Vengerov in Nigel Kennedy, se na letošnjem festivalskem dogodku Meeting druži s Hakanom Güngörjem. Güngör, ki je pri nas in v tujini zaslovel z ustvarjanjem svojevrstne tehnike in razumevanja izvajanja del s qanun, se je predstavil s koncerti in albumi svetovno znanih glasbenikov, kot so Kudsi Erguner, Jordi Savall, Yo-Yo Ma, Goran Bregović, Montserrat Figueras, pa tudi Robert Wilson in Carolyn Carlson. Sodeloval je pri njihovih odrskih projektih. Igral je z vodilnimi orkestri od Evrope do Daljnega vzhoda, pa bil solist v Istanbulski simfoniji skladatelja in pianista Fazıla Saya. Umetnik, ki je pred tem gostoval na glasbenem festivalu v Istanbulu z različnimi posebnimi projekti, je tudi iskan gost na jazz festivalih v Montreuxu, Berlinu in São Paulu. Spomnimo vas, da tega srečanja, ki je bilo zasnovano posebej za festival, ne bomo ponovili, in če ga zamudite, ga ne boste imeli več priložnosti poslušati.
Festivalska posebnost, enkraten dogodek, ki združuje ‘hudičevega goslača’ Robyja Lakatosa in njegovo zasedbo z virtuozom na qanunu Hakanom Güngörjem, bo predstavitev očarljive virtuoznosti in očarljive glasbe.” (Iz opisa dogodka v programu).
Roby Lakatos je na Ljubljana Festivalu pred leti že nastopil. Vse nas je očaral, tako z muzikalnostjo kot zjemno violinsko tehniko in interpretativno svobodo.
Istanbulski festival je dal poseben poudarek ženskim umetnicam na koncertu Women Stars of Tomorrow.
“Če želite že danes odkrivati zvezde jutrišnjega dne in biti med prvimi, ki boste poslušali in podprli naše glasbenike, ki bodo v prihodnosti ustvarjali ime, vas zagotovo pričakujemo na tem koncertu. Ponosni smo, da smo z vašimi prispevki in podporo TSKB v okviru Sklada za podporo mladim glasbenicam, ki smo ga ustanovili, da bi našim zelo nadarjenim mladim pomagali napredovati v karieri na mednarodnem prizorišču, pomagali 90 mladim glasbenicam, da študirajo v tujini, se udeležijo tekmovanj in avdicij za orkestre ali pa postanejo dobre glasbenice in tako bodo njihove zvezde še naprej svetile. Zdaj nekatere študirajo na najboljših svetovnih šolah, nekatere igrajo v pomembnih orkestrih, nekatere pa so že izdali prve albume. Jutrišnje ženske zvezde, ki jih bo na javnem razpisu določila izbirna komisija, bodo prejele podporo iz celotnega zneska, zbranega v skladu, ob upoštevanju njihovih potreb in se bodo predstavile pred vami na tem koncertu. Na koncertu bo kot mnenjska voditeljica naša gostja na odru Hande Kden. Kden, ki se je leta 2019 pridružil osebju Berlinskega filharmoničnega orkestra, je med letoma 2016 in 2019 deloval kot pomočnik glavnega violinista Nemškega berlinskega simfoničnega orkestra. Naša umetnica je tudi lastnica nagrade Aydın Gn Encouragement Award 2012. Zaploskajmo skupaj našim mladim glasbenicam, ki nam bodo svetlile v prihodnost!” (Iz predstavitve).
Öykü Yanik, foto osebni profil
“Poseben projekt, namenjen podpori mladih glasbenic, je bil uspešen po zaslugi spremljevalcev festivala in Turške industrijske razvojne banke (TSKB). Vabimo vas, da se nam pridružite, saj se znova trudimo doseči več mladih glasbenic in biti med prvimi, ki jih bodo občudovali.”
Na koncertu je z različnimi inštrumenti nastopilo kar sedemnajst glasbenic pod dirigentskim vodstvom Öykü Yanik.
Daishin Kashimoto, foto Berlinska filharmonija
Pod naslovom Chamber Music with Stars so nastopili violinist Daishin Kashimoto, violistka Lise Berthaud, violončelist Zvi Plesser in pianist Éric Le Sage.
Lise Berthaud, foto Wikipedija
“10 let po Brahmsovem večeru leta 2014, ki ga festivalski spremljevalci še vedno ne morejo pozabiti, se Kashimoto, Berthaud in Le Sage skupaj s Plesserjem na violončelu vračajo na festival, tokrat s programom, posvečenim skladatelju Fauréje na 100. obletnico njegove smrti. Érica Le Sagea, enega vodilnih predstavnikov francoske klavirske šole, hvalijo zaradi elegance njegovega tona, širine njegovega repertoarnega razpona in poezije njegovih stavkov.
Potem ko je bil 15 let glavni violinist Berlinskega filharmoničnega orkestra, Daishin Kashimoto s svojimi izkušnjami in obsežnim repertoarjem kot solist gostuje pri vodilnih svetovnih orkestrih. Violistka Lise Berthaud, ki lahko zlahka vpliva na glasbo vsakega obdobja s svojim ogromnim razponom izražanja in vpadljivo virtuoznostjo, je ime, ki ga imajo najraje sodobni skladatelji, pa tudi orkestri in dirigenti. Violončelist Zvi Plesser že 30 let sledi intenzivni karieri, ki sega od Amerike do Daljnega vzhoda.
Éric Le Sage, foto Wikipedija
Ti štirje odlični glasbeniki, vsak zvezdniški solist, se pogosto srečujejo na istem odru s svojo strastjo do komorne glasbe. Revija Strad komentira posnetek Fauré Piano Quartets, ki so ga izvedli Le Sage, Kashimoto in Berthaud z violončelistom Salquejem, “lahko bo spremenilo mnenje tistih, ki se bodo tega repertoarja lotili s skepso.”
“Ta glasbeni praznik, na katerem bodo izvedena najbolj priljubljena komorna dela Fauréja, ki je naredil subtilno in tiho revolucijo v francoski glasbi, ter zadnje veliko delo Debussyja, znanega kot slikarja glasbe, L. 140 Sonata, bo eden najbolj zapomnjenih festivalskih koncertov v naslednjih 10 letih.”
Zvi Plesser, foto osebni profil
Poseben koncert je bil v kombinaciji harmonike in lirskega baritonista. Nastopila sta Benjamin Appl (bariton) in Martynas Levickis s pesmimi Mahlerja, Korngolda, Schönberga, Ravela, Weilla, Gershwina, Coplanda, Porterja, Bernsteina in mnogih drugih.
“Medtem ko sta impresivna akustika cerkve sv. Antona in izjemna kombinacija glasu in harmonike dovolj vabljiva, je prava privlačnost tega koncerta globok in prijeten program. Benjamin Appl, znan po svojih nastopih, »ki jih krasijo humor, inteligenca in okus« (Gramophone), in Martynas Levickis, ki je bil na podelitvi nagrad Opus Klassik 2023 izbran za umetnika leta v kategoriji instrumentov, bosta doživela zelo pestro izkušnjo z deli iz različnih geografij, obdobij in žanrov, ki vplivajo drug na drugega na svojem glasbenem popotovanju v štirih kulturnih prestolnicah sveta. Ustvarili bodo glasbeni atlas.
Benjamin Appl, foto FB
Baritonist Benjamin Appl je pritegnil pozornost takoj, ko je prodrl na mednarodno prizorišče: med letoma 2014 in 2016 je bil imenovan za izvajalca nove generacije BBC, za prelomnega izvajalca Wigmore Halla in za vzhajajočo zvezdo ECHO, leta 2016 pa je prejel tudi nagrado Gramophone Young Artist of the Year, Würzburg, in na Mozart Festivalu, Schwarzenberg. S posebnimi vsebinami je pripravljen presegati tradicionalne formate omejitev koncertov klasične glasbe, tako da programom včasih doda osebne in zgodovinske zgodbe.
Je eden najbolj občudovanih gostov festivalov, kot so Schubertiade, Schleswig-Holstein, Edinburgh, Ruhr in vodilnih dvoran, kot so amsterdamski Concertgebouw, newyorška Carnegie Hall, dunajska Konzerthaus in Sydneyska opera.
Martynas Levickis, foto osebni profil
Martynas Levickis, dobitnik več kot 30 mednarodnih nagrad, je znan kot umetnik, ki je harmoniki namenil čast, ki si jo zasluži. Ko virtuoz, ki svoj inštrument imenuje “čarobna škatla”, začne igrati, je občinstvo resnično pozorno, kot bi gledalo osupljivo čarovniško predstavo. Njegov prvi album, izdan pri založbi Decca Classics, je dosegel prvo mesto britanskih lestvic klasične glasbe. Z MikroOrkéstra, ki ga je ustanovil, je polnil stadione v baltskih državah. Njegov album Autograph, izdan leta 2023, mu je prinesel nagrado Opus Klassik. Kot iskan gost orkestrov in festivalov po vsem svetu, je Levickis pokazal izjemno raznolikost svojega inštrumenta na 25 koncertih, ki jih je lani poleti imel kot rezidenčni umetnik festivala Mecklenburg-Vorpommern. Umetnik, ki je to sezono solist novoletnega koncerta Dortmundske filharmonije, ima štiri koncerte tudi v hamburški Elbphilharmonie. Z Luzern Festival Strings potuje po Nemčiji in se srečuje s svojim občinstvom od berlinskega Konzerthausa do Seula. Nesmrtna dela skladateljev, ki so v 20. stoletju živeli na Dunaju, v Parizu, Berlinu in New Yorku in so jih navdihnile različne kulture, ki so se v teh mestih zlivale druga v drugo, bodo z Applovim očarljivim glasom in Levickisovim pridobila povsem novo vitalnost in pomen. izjemno občutljiva spremljava na harmoniki.”
»Najbolj obetaven izmed današnjih nadobudnih interpretov pesmi« (Financial Times), baritonist Benjamin Appl združuje moči s harmonikarjem Martynasom Levickisom, opevanim kot »neverjetno nadarjenim … človekom, ki samostojno izumlja harmoniko« (Independent) , za glasbeno popotovanje po štirih kulturnih prestolnicah sveta.
Koncerta Festival Strings Lucerne s pianistko Mario Joao Pires in pod umetniškim vodstvom Daniela Dodosa ni treba posebej predstavljati. Pianistka je izvedla Tretji klavirski koncert Ludwiga van Beethovna, v drugem delu pa je sledila Beethovnova Pastoralna simfonija št. 6.
Bolj poseben in programsko zanimiv je bil koncert pod naslovom Music Route @ Yeniköy z dvema profesionalnima vodičema in na dveh cerkvenih lokacijah ter še v palači Avstrijskega kulturnega foruma.
“Glasbena pot še naprej slavi bogato zgodovinsko in kulturno dediščino Istanbula z glasbo in obiskovalcem festivala ponuja razburljiva odkritja. Yeniköy, ki se je imenoval Komadores glede na grmovje arbutusa, ki je pokrivalo hribe v bizantinskem obdobju, je večinoma grško prebivalstvo, ki se je tu naselilo po osvojitvi, imenovalo Nihori (nova vas), sedanje ime pa je prevzelo z odlokom Sulejmana Veličastnega, kar je najbolje opisal veliki grški pesnik Konstantinos Kavafis, ki je tu živel nekaj časa v svoji mladosti. Najdemo ga v vrsticah: Glasbena pot se začne pri grški pravoslavni cerkvi Hagia Yorgi in občinstvo povabi na popotovanje v čas z deli iz tistega obdobja, ki jih spremlja arhipelag, ki so ga v Evropi izumili v istem stoletju, v cerkvi, zgrajeni v 17. stoletju.
Duo baročne glasbe Duo Lamente združuje Kaana Buldularja, prvega pri nas šolanega kontratenorista, in Hande Cangökçe, ki je svoji kitaristični karieri dodala staro glasbeno šolanje in s priredbami za arhilota prispevala k oblikovanju novega repertoarja. Drugi postanek na poti je tam, kjer Kavafis reče: »Če me želite spremljati do cerkve Gospe od Kumariotise, oprostite moji nepotrpežljivosti, medtem ko sem tam. Pošteno je reči, da molitve pridobijo drugačno milost pri častitem Nihoriju.«
Grška pravoslavna cerkev Panayia je obeležena z njegovimi verzi in se na vrtu, polnem rož, nahaja pesnikov kip. Violinsko-harmonikarski duo Carolina Mikołajczyk in Iwo Jedynecki, ki ga cenijo imena, kot sta Maxim Vengerov in Krzysztof Penderecki, ter zmagovalec številnih mednarodnih tekmovanj, je eden najbolj energičnih in ustvarjalnih ansamblov mlade generacije na svetu, od Carnegie Halla do Operna hiša Guangzhou, s popolnoma novimi barvami in izvirnimi interpretacijami, ki jih dodajajo mojstrovinam klasične glasbe. Znana sta kot eno izvajalsko telo.
Palais Yeniköy, ki je bila zgrajena v poznem klasičnem slogu sredi 19. stoletja in je bila z dekretom sultana Abdulhamita leta 1882 podarjena avstrijskemu veleposlaništvu, njena dekoracija pa je bila dokončana v imperialnem slogu tistega obdobja, gosti zadnji koncert poti. Avstrijski ansambel Mina Mas, ki ga sestavljata sopranistka Michaela Resch in pianistka Irina Fuchs, se tu predstavlja s programom, ki zajema obdobje od 19. stoletja do sredine 20. stoletja, v katerem posebno pozornost pritegnejo skladateljice.
Letos festival popelje svoje privržence na glasbeno ekskurzijo po zgodovinskih in cerkvenih prizoriščih v Yeniköyu, ugledni četrti Istanbula, znani po svojih jagodah v bizantinskem času in dvorcih ob obali v času Otomanskega cesarstva.”
Obujanje kulturnih spomenikov Istanbula je v programu bogato zastopano; v cerkvah z zgodnejšimi deli skladateljev Vivaldija, Handla, Monteverdija, Jeana Lacquemanta “DuBuisson”, Michela Lamberta, Tanburi Mustafa Çavuşa, Sultana III. Murada… Avstrijski kulturni forum si je pridržal prednost s poudarkom na svojih skladateljih, med njimi so se znašle tudi skladateljice Alma Mahler, Michaela Resch, Eino Leino, Fanny Hensel, Johanna Kinke in Klare Schumann, poleg seveda Brahmsa, Straussa, Schuberta, Schönberga, Sibeliusa. Tak izbor je razumljiv spričo nastopa sopranistke Michaele Resch in pianistke Irine Fuchs.
Slavna pianistka Khatia Buniatishvili je pripravila pianistični recital pod naslovom Labyrinth. Izvajala je skladbe Erica Satia, Chopina, Schuberta, Couperina, Liszta, Bacha v Lisztovi priredbi za klavir, Franza Liszta v verziji Vladimirja Horowitza.
Sledil je drugi koncert Weekend Classics – II z nastopom The Preda Brothers, ki igrata na klavir – Eduard Preda in bas kitaro oziroma kontrabas – Thomas Preda.
Temu duu sta se pridružili še dvojici Mina Mas kot dvojni koncert v parku Yıldız; The Preda Brothers z njihovo edinstveno fuzijo klasike in jazza ter Mina Mas, ki ponuja čudovit izbor pesmi, kar je morda najboljša možnost za preživljanje lagodnega nedeljskega popoldneva s prijatelji in družino, kot pravijo organizatorji.
Eden izmed glasbenih vrhuncev Istanbulskega festivala je bila izvedba slavnega Mozartovega Rekviema z Borusan Istanbul Philharmonic Orchestra pod dirigentskim vodstvom Carla Tenana, s štirimi solisti ter Madžarskim nacionalnim zborom. Še pred Rekviemom so izvedli Romarsko pesem Arva Pärta in Mozartovo Masonsko pogrebno glasbo v c-molu, K 477.
Türk Telekom Opera Hall
V Istanbul je prišel slavni Budimpeštanski festivalski orkester z njihovim dirigentom Ivanom Fischerjem in pianistom Francescom Piemontesejem. V programu so bili v ospredju Brahmsovi Madžarski plesi, medtem ko je pianist izvedel prav tako Brahmsa, in sicer njegov Drugi klavirski koncert. Dolgi programu so dopolnili z Brahmsovo Drugo simfonijo. Koncert je bil v Atatürkovem kulturnem centru – Türk Telekom Opera Hall, ki sprejme 2040 obiskovalcev.
Kulturni center Atatürk
Kulturni center Atatürk, ki ga je obnovila uprava za množična stanovanja (TOKİ), povezana z ministrstvom za okolje in urbanizacijo, je sestavljen iz 5 ločenih blokov z zaprto površino 95 tisoč 600 kvadratnih metrov. Stavba vključuje tudi operno dvorano s kapaciteto 2.040 ljudi, gledališko dvorano s kapaciteto 802 oseb, kulturno ulico, dvonadstropno knjižnico, otroški umetniški center, kino in razstavno dvorano, glasbeno ploščad, kavarne, oblikovalsko trgovino in restavracije. Operna hiša, ki jo opisujejo kot “srce” AKM, ima 14 nadstropij in površino 49 tisoč kvadratnih metrov. Kulturna ulica, zgrajena v okviru AKM, vključuje tudi umetniško galerijo, kino, restavracijo, kavarno, knjižno kavarno, otroški umetniški center, glasbeno ploščad, knjižnico, dizajnersko trgovino in večnamensko dvorano. Pri gradnji centra so uporabili 70 odstotkov lokalnih materialov. Poleg tega so bila na površini 6 tisoč 100 kvadratnih metrov izvedena krajinska dela, na površini 4 tisoč 700 kvadratnih metrov pa je bil uporabljen sistem “zelene strehe”. Na ta način je bila dnevna svetloba čim bolj izkoriščena. AKM vključuje tudi 4 kleti s 48 tisoč 705 kvadratnimi metri, oder, prostore za odrom, preddverje, delavnice in skladišča, baletne vadbene dvorane, sobe za vadbo solistov in orkestrov, snemalni studio in dvorane za vaje, umetniške galerije, razstavne dvorane in javne kavarne. Odrska mehanika in sistemi pri AKM so sestavljeni iz 4 dvigal glavnega odra, 13 kompenzatorskih dvigal na stranskih in zadnjih odrih ter 4 gibljivih vagonov na njih, na globini odra 65 metrov. Na glavnem odru je tudi vrtljivi oder. Vse dvorane AKM so opremljene z akustičnimi, zvočnimi, svetlobnimi in vizualnimi sistemi.
Naj na kratko omenimo še nekaj drugih koncertov bogatega Istanbulskega festivala.
Koncert Invisible Stream je poudaril kvartet Jean-Guihen Queyrasa, hvaljenega kot eden največjih živečih čelistov. Na festival se je vrnil s svojim kvartetom za poseben projekt (tolkala, bas klarinet, klavir), ki presega glasbene sloge in kulturne meje.
IstvanVardai
Na festivalu se je predstavil Franz Liszt Chamber Orchestra z dirigentom in violončelistom IstvanomVardaiem ter pianistko Gülsin Onay in s programom z deli Bartoka, Mozarta, Liszta, Ulvia Cemala Erkina, Davida Popperja in Leó Weinerja.
Gülsin Onay, foto Wikipedija
Prav tako odmeven je bil koncert Borusan Quartet & Synergy Vocals (dva soprana in dva tenorja) pod naslovom A Premiere Night, ki je med drugim izvedel dela Philipa Glassa in Steva Reicha. Hkrati je nastopil še poseben komorni orkester pod dirigentskim vodstvom Sibil Arsenyan.
Sibil Arsenyan, foto osebni profil
Med orkestri naj omenimo koncert Tekfen Philharmonic Orchestra pod dirigentskim vodstvom Aziza Shokhakimova in solistom violončelistom Edgarjem Moreaujem, ki je zaigral Koncert za violončelo št. 1 Camilla Saint-Saënsa, orkester sam pa Baletno glasbo iz Gounodovega Fausta ter Šeherezado Nikolaja Rimskega-Korsakova.
Večer v muzeju so poimenovali komorni koncert dua pianista Cana Cakmurja in violončelista Alexandra Castro – Balbija s Sonatami za violončelo in klavir Ludwiga van Beethovna.
Koncert je bil v Istanbulskem muzeju moderne umetnosti.
The Roots pa je bil naslov koncerta z nekaj naročenimi in prvič izvedenimi deli, kot sta The Last AnthemDimitrisa Skyllasa in Lemon TreeOnurja Türkmena.
“Medtem ko se 52. glasbeni festival v Istanbulu osredotoča na kulturno bogastvo različnih ljudstev, jezikov in religij, ki so živele v teh deželah od preteklosti do danes, se s temo Korenine, spominja tudi mbadele, ki je močno vplivala na družbe Turčije in Grčije, z naročilom dveh posebnih del ob njegovi 100-letnici. V njegovih delih so uporabljeni tradicionalni obredi, žalostinke, vera in pesniške podobe.
Med institucijami, ki so naročile dela pri Dimitrisu Skyllasu, ki se hrani s temi koncepti, izstopajo Simfonični orkester BBC, Grško nacionalno gledališče in Onassisova fundacija. Umetnik opisuje Zadnjo himno kot »sodobno elegijo, posvečeno Mbadilom: “Je glasbeni simbol sočutja in kulturnega bratstva, a kar je najpomembnejše, je opomnik ob izgubi in bolečini, da smo vsi enaki, ne glede na geografsko in etnično poreklo.” Svetovno premiero dela, napisanega za mešani zbor, pozavno, ženski vokal in tolkala, je izvedel zbor Rezonans, ki ga je ustanovil dirigent Burak Onur Erdem, skupaj z Mario Deli, Tolgo Akkaya in Mşfikom Galipom Uzunom. Onur Trkmen, ki odpira nova obzorja v medkulturni glasbi, ustvarja dela, polna podob in pomenov, ki odražajo duh našega časa, tako da obdeluje klasične turške glasbene načine v sodobnem slogu. Trkmen je o Limonovem drevesu dejal: “To ritualno dramo sem napisal za čustveno soočenje, da bi se spomnil nepopravljivih ran izmenjave. Tišina je bila ena od vidnih tem besedila in glasbe v tem projektu,” pravi. Svetovno praizvedbo dela je izvedel ansambel Nermin Kaygusuz Ensemble, nova glasbena zasedba, ki temelji na pesmi, katere skladatelj je med ustanovitelji.
Festival se je tako poklonil izmenjavi prebivalstva med Turčijo in Grčijo ob njeni stoletnici z dvema naročenima deloma, ki nas spominjata na izgubo in žalost, pa tudi na sočutje in bratstvo.
Prav tako poseben je bil koncert Lautten Compagny Berlin & Asya Fateyeva z naslovom ABBA Dancing Queen.
Saksofonistka Asya Fateyeva, katere prvi skupni projekt, Time Travel, je naredil velik vtis, in baročna glasbena skupina Lautten compagney Berlin, sta na glasbenem festivalu v Istanbulu pripravila svetovno premiero svojega težko pričakovanega drugega projekta, Dancing Queen, ki gradi izjemen most med dvema zelo različnima žanroma od 18. do 20. stoletja, ustvarja povsem novo glasbeno izkušnjo z odpravljanjem tradicionalnih klasifikacij. S priredbami, značilnimi za ta projekt, so dela Jean-Philippa Rameauja obogatena s saksofonom, ki takrat še ni bil izumljen. Pristen ton baročnih inštrumentov doda glasbi skupine ABBA povsem drugačno dimenzijo.
Predstavljena solista Otis Murphy in Asya Fateyeva stojita s stotnikom Kennethom Collinsom, poveljujočim častnikom orkestra ameriške mornarice, in člani sekcije saksofonov benda na 42. mednarodnem simpoziju saksofonistov, največji letni glasbeni izobraževalni pobudi mornariškega orkestra.
Dogodek privabi na stotine študentov iz vse države, da slišijo najuspešnejše svetovne izvajalce, priznane umetnike in najbolj zaposlene inštruktorje v visoko specializirani praktičnimi učnimi izkušnjami, ki povezuje naše najbistrejše bodoče talente s profesionalizmom, kot je mornarica Združenih držav Amerike. (Iz predstavitve).
Asya Fateyeva, foto Wikipedija
Asya Fateyeva, rojena na Krimu in živeča v Nemčiji, je pogumna umetnica, ki svojemu inštrumentu odpira nova obzorja s svojo impresivno tehniko, ki združuje čustveno rusko šolo s francosko šolo klasičnega saksofona, njen širok repertoar pa vključuje izvirna dela, napisana za saksofon, kot tudi priredbe in njeno ustvarjalno umetniško sodelovanja med žanri. Umetnica, ki je koncertirala z orkestri, kot so Dunajski simfoniki, DSO Berlin, MDR Symphony, Moskovski virtuozi in Wuhan Philharmonic, je videna med izvajanjem zgodnjega baročnega programa s harfo, na koncertih komorne glasbe ali igranjem Goldbergovih variacij, prirejenih za trio violončelo-harmonika-saksofon ali skladatelja Erwina Schulhoffa iz dvajsetih let prejšnjega stoletja.
Lautten Compagney Berlin, eden najbolj znanih nemških baročnih glasbenih ansamblov, že 40 let zna očarati svoje občinstvo vsakič, ko se pojavi na odru, tako na koncertih kot v opernih produkcijah. Svojo kreativno in inovativno vizijo dviguje na najvišjo umetniško raven, je zapisano v programu.
ABBA Dancing Queen je na Istanbulskem festivalu dočakala svetovno praizvedbo.
Za mlade glasbenike so pripravili posebne Glasbene vikende, razdeljene v dve starostni skupini; od 6 do 8 let in od 9 do 12 let.
Pred več koncerti so bili pripravljeni pogovori z avtorji ter izvajalci.
Med prizorišči festivala jih je v programu omenjenih kar sedemnajst.
