Jubilejni 40. Slovenski knjižni sejem se bo s slovesnim odprtjem na velikem odru Gospodarskega razstavišča začel v ponedeljek, 25. novembra, ob 18. uri. Slavnostna govornica bo predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič. Dogodka se bosta med drugimi gosti udeležili slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko in njena hrvaška kolegica Nina Obuljen Koržinek. Organizatorji pričakujejo 60.000 obiskovalcev.
Otroci morajo na rame, če želijo videti na oder, foto Marijan Zlobec
Prvič v njegovi dolgi in bogati zgodovini, ki se je začela prav na GR že leta 1972, a v zgornjih prostorih in v manjšem obsegu, bo slovesnost neposredno prenašala TV Slovenija na svojem drugem programu, celotna RTV pa je že objavila natančen program vseh svojih dejavnosti, prenosov, pogovorov, okroglih miz, podelitev nagrad, portretov gostov…
Kot kaže, bo 40. SKS medijsko dobro pokrit, bo pa tako kot lani brezplačen mestni prevoz za obisk sejma ter 70 % popust za prevoz obiskovalcev zunaj Ljubljane z vlakom. Za popuste se je treba prijaviti na spletni strani sejma. Koliko šolarjev od drugod bo organizirano prišlo v Ljubljano z avtobusi še ni podatkov.
Sejem bo za obiskovalce odprt od torka, 26. novembra, do nedelje, 1. decembra, vsak dan med 9. in 20. uro, v nedeljo pa do 18. ure.
Za najširše obiskovalce se bo sejem začel v torek s sloganom Knjigo moraš imeti rad. 40. Slovenski knjižni sejem bo tretje leto zapored na Gospodarskem razstavišču: prvič je bila otvoritvena slovesnost v Festivalni dvorani, lani pa na Velikem odru ali Odprtem odru, ki je največji prireditveni prostor, poleg še precej drugih, kjer pa se spričo kar 280 napovedanih dogodkov programi časovno prekrivajo.
Bo lanski rekordni obisk letos presežen ?, foto Marijan Zlobec
Država v fokusu letošnjega jubilejnega sejma bo Hrvaška, mesto v gosteh pa Slovenske Konjice,
rojstni kraj enega najbolj priljubljenih slovenskih pesnikov Ivana Minattija, ki bi letos praznoval sto let. Spomnimo, da je bila lani v fokusu Srbija, mesto v gosteh je bilo Šoštanj, počastili pa so pesnika Karla Destovnika Kajuha.
Po besedah predsednice upravnega odbora 40. SKS Vesne Nahtigal sejem odraža načela povezovanja, podpore rasti in inovacij ter prispevka k izobraževanju in ozaveščanju širše javnosti. Vse večji obisk sejma po njenem mnenju odraža ljubezen do knjige, znanja in željo po zgodbah, ki oblikujejo skupno zavest, obenem pa ima sejem neprecenljivo vrednost za razvoj bralne pismenosti, “ki je temelj naše sposobnosti za kritično mišljenje in globlje razumevanje sveta“.
Mladinska knjiga in Cankarjeva založba vabita na 40. Slovenski knjižni sejem
Direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica je spomnil, da bo letos sicer že 40. izvedba sejma, čeprav je prvo doživel pred 52 leti prav tako na Gospodarskem razstavišču, ki zadnja leta gosti najpomembnejši knjižni dogodek v Sloveniji. Za jubilejno izvedbo sejma so organizatorji razstavljavcem namenili 10 odstotkov več prostora kot lani. Na sejmu se bo predstavilo 110 razstavljavcev, med njimi vse večje založbe in gostje iz petih držav.
Andreja Zabret
“Slovenski knjižni sejem je pravi kulturni praznik, v okviru katerega se srečajo ljubitelji knjig, avtorji, ilustratorji in vsi, ki ustvarjajo svet literature. To je prostor, v katerem lahko ob prebiranju zanimivih naslovov doživimo vznemirljive pogovore z avtorji najljubših knjig, spoznamo ilustratorje, ki so oživili zgodbe, ter se udeležimo navdihujočih dogodkov in predstavitev.
Ivan Minatti, foto dlib/Marjan Kukec
Sejem ne povezuje zgolj knjig, temveč tudi ljudi – odpira vrata v svet kreativnosti, umetnosti in idej, ki bogatijo našo kulturo,” je zapisala Andreja Zabret z zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK), ki sejem organizira.
Predsednica programskega odbora sejma Helena Kraljič je na tiskovni konferenci na Gospodarski zbornici povedala, da že pred samim sejmom potekajo dogodki po knjigarnah v več mestih po državi. Glavno sejemsko dogajanje bo tudi letos na štirih odrih (Glavni in Pisateljski oder, Oder mladih in Pogovorna postaja) ter na petih prizoriščih (Založniška akademija, Stripovski kotiček, prizorišča Fotocone, razstave ilustracij in razstave 50:50). Ob 160-letnici bo svoj poseben razstavni prostor imela Slovenska matica.
V sklopu predstavitve prihajajočega sejma je član njegovega programskega odbora Miha Kovač predstavil raziskavo Knjiga in bralci 7, posvečeno bralni pismenosti slovenske družbe. Kot je povedal, so med raziskovanjem zaznali upad bralstva in števila tistih, ki na leto preberejo več kot tri knjige – teh je v Sloveniji okoli 30 odstotkov. Po njegovem mnenju gre za posledico spremembo vrednotnega sistema v družbi: “Tudi šolski sistem je naravnan tako, da je vse predstavljeno lahkotno, igrivo in zabavno, življenje pa je sestavljeno tudi iz reči, za katere je potreben intelektualni napor, ki ga vadimo prav skozi branje.”
Letošnja novost bo Založniška akademija, v okviru katere bodo domači in tuji hosti (Miha Kovač, Christoph Bläsi, Marit Morgenhagen, Igor Žagar, Kozma Ahačič, Marie-Luise Knott …) razpravljali o bralni kulturi, bralni pismenosti, bralnih strategijah, knjigarnah na Balkanu, trgovanju z avtorskimi pravicami ter vzrokih za vojno v Ukrajini in njenih učinkih.
Hrvaški veleposlanik Boris Grigić, foto Moja Hrvatska
Po besedah Borisa Grigića, izrednega in pooblaščenega veleposlanika Hrvaške v Sloveniji, je sejem eden od dogodkov, ki pripomorejo k višanju kulturne ravni in ozaveščanju o kulturi branja. Da je država v fokusu tokratnega knjižnega sejma Hrvaška, je priložnost, da slovensko občinstvo bolje spozna hrvaške avtorje. Ob tem je na novinarski konferenci izrazil prepričanje, da se bo po tem povečalo tako število prevodov iz hrvaščine v slovenščino kot obratno, saj je veliko del zanimivih za bralce tako ene kot druge države. Kot je dodal Grigić, je sejem le ena oblika intenzivnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško.
Nevena Tudor Perković s hrvaškega ministrstva za kulturo je poudarila tesne kulturne vezi, ki ne izvirajo le iz naše geografske bližine, temveč tudi iz zgodovine. Napoved programa s fokusom na Hrvaško je dopolnila s podatkom, da bodo predstavili projekt za spodbujanje branja Rojeni za branje, na pogovornih dogodkih, sestavljenih iz po dveh avtorjev, ki bosta nastopala v dialogu, in moderatorja, pa zlasti sodobne pisce, kot so Dino Pešut, Ivana Šojat, Damir Karakaš, Jurica Pavičić, Kristian Novak in drugi. Nekateri so slovenskim bralcem že znani.
Program so poimenovali Hrvaške književne pokrajine, v duhu dobrega sodelovanja, pa tudi bližnjih prijateljskih vezi s slovenskim ministrstvom za kulturo, se nadejajo nadaljnjih skupnih projektov, denimo povezovanja Slovenskega knjižnega sejma s katerim od hrvaških, denimo puljskim, ki bo praznoval tridesetletnico. Gostovanje države v fokusu bo, tako organizatorji, pospremila razstava 50 proti 50, ki ponuja vpogled v prevode hrvaških del v slovenščino in slovenskih del v hrvaščino, Nevena Tudor Perković je napovedala še mini razstavo del hrvaških ilustratorjev in avtorjev stripov.
Poleg države v fokusu bo na 40. Slovenskem knjižnem sejmu v gosteh tudi mesto – njegov tokratni slogan je parafraza pesmi Nekoga moraš imeti rad Ivana Minattija, osrednje osebnosti sejma. Župan njegovih rojstnih Slovenskih Konjic Darko Ratajc, ki je z Minattijem nekajkrat govoril, ga je opisal kot izjemnega pesnika, humanista in veliko osebnost, ki je zaznamovala povojno atmosfero. Prvi častni občan te občine, ki se je njegovi stoletnici poklonila s številnimi dogodki, še danes nagovarja s pesmimi ter univerzalnim sporočilom. Kot mesto v gosteh na knjižnem sejmu bodo še dodatno izpostavili njegovo delo, vrednote in pomen v slovenski kulturi, med drugim pa predstavili še druge svoje avtorje, kot so pesnica in literarna kritičarka Tonja Jelen, književna prevajalka Alexandra N. Zaleznik in pesnik Aleš Jelenko.
Na sejmu bodo po tradiciji podelili več nagrad, namenjenih pisateljskim, založniškim in oblikovalskim dosežkom: veliko nagrado knjižnega sejma izbranemu delu, ki je zaznamovalo slovensko književnost in ga bo izmed desetih nominiranih s spletnim glasovanjem izbrala javnost, nagrado za najlepšo slovensko knjigo, nagrado za najboljši prvenec, ki jo podeljuje ZKZK v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, nagrado za najboljšo poslovno knjigo (podeljuje jo ZKZK v sodelovanju z Združenjem Manager) ter Schwentnerjevo nagrado, najvišje priznanje na založniškem področju za izjemne prispevke posameznikov.
Lanski Schwentnerjev nagrajenec je bil dr. Miha Kovač, foto Marijan Zlobec
Za veliko nagrado knjižnega sejma je šestčlanska strokovna komisija v sestavi Sabina Tavčar, Maruša Prelesnik Zdešar, Darja Lavrenčič Vrabec, Alojzija Zupan Sosič, Kristjan Lešnik Musek in Andreja Zabret nominirala dela Bobri Tadeja Goloba (Škrateljc), Dekle, obljubljeno soncu Špele Frlic (Mladinska knjiga), Četrta generacija Boštjana Tadla (Morfemplus), Dvomovinska lirika Andreja Rozmana – Roze (Goga), Kamen in glas Mladena Dolarja (Goga), Lisička sestrička Anje Štefan (Mladinska knjiga), Svetišča narave Irene Cerar (UMco), Ukrajinske vinjete Mitje Velikonje (Miš) ter Zajtrk prvakinj Liu Zakrajšek (LUD Literatura).
Društvo slovenskih književnih prevajalcev bo na sejmu podelilo nagrado Radojke Vrančič najboljšemu mlademu prevajalcu, ki jo tokrat prejme Maja Kovač za prevod pesniških zbirk Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra makedonske pesnice Danice Ručigaj, založba Goga pa nagrado Maruše Krese za najboljšo kratkoprozno zbirko. Žirantke Katarina Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič, Aleksandra Gačić in Saša Jerele so med nominirance uvrstile Neli Filipić (Srečni konci, Cankarjeva založba), Jedrt Maležič (Dvoliki, Goga), Matejo Mahnič (Pišem. Življenje rišem, Mladinska knjiga) in Muanisa Sinanovića (Na senčni strani blokov, LUD Literatura).
Podelili bodo tudi nagrado Nede Pagon za najboljše slovenske urednike, nagrado mira, za najlepše oblikovano knjigo…
Za letošnjo nagrado mira, ki jo slovenskim literarnim ustvarjalkam podeljuje ženski odbor Slovenskega centra Pen, so nominirane Katja Gorečan, Pia Prezelj in Evelina Umek. Nagrajenko bodo razglasili prihodnjo soboto na Slovenskem knjižnem sejmu.
Strokovno komisijo, ki je izbrala nominiranke, sestavljajo Jerneja Jezernik kot predsednica ter Tatjana Pregl Kobe, Andrej Predin in Zoran Pevec. Dobitnica bo prejela finančno nagrado in umetnino slikarke Anke Krašna.
Velika nagrada letošnjega 40. Slovenskega knjižnega sejma za najlepše oblikovano knjigo 2024 gre monografiji 70 80 90 00 10 20 Žarka Vrezca, ki jo je oblikoval studiobotas. Delo je bilo izbrano tudi za najlepše oblikovano knjigo za odrasle.
70 80 90 00 10 20 Žarka Vrezca
Kot so sporočili iz Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, je v kategoriji za najlepše oblikovani izobraževalni priročnik slavila knjiga receptov Bruna Šulmana Od osnov do masteršefa, ki jo je oblikoval Kristijan Andoljšek.
Bruno Šulman – Od osnov do masteršefa, foto Hagen
Najlepše oblikovana knjiga za otroke in mladino je zbirka bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih ljudskih pravljic Dekle, obljubljeno soncu Špele Frlic z ilustracijami Ane Zavadlav, ki jo je oblikovala Sanja Janša. V kategoriji za najlepše oblikovano knjižno zbirko je žirija izbrala Zeleno zbirko založbe /*cf., ki jo je oblikovala Ajda Schmidt.
O zmagovalcih je presojala žirija v sestavi Robert Ilovar, Matija Jemec in Jasna Andrić kot predsednica. Za nagrade se je v vseh štirih kategorijah za oblikovalsko nagrado potegovalo 23 del.
Postani vitez nočne straže z Boštjanom Gorencem – Pižamo na 39. SKS, foto Marijan Zlobec
Predsednica programskega odbora sejma Helena Kraljič je izpostavila nekatere letošnje goste iz tujine, med katerimi bodo avtor kriminalk Chris Carter, fotograf Klavdij Sluban iz Pariza in pisateljica za mladino Louie Stowel.
Svetlana Makarovič je prišla že na 39. SKS lani, foto Marijan Zlobec
40. SKS se bo končal s sklepnim koncertom šansonov s Svetlano Makarovič v nedeljo, 1. decembra.
Uglasbljena poezija Svetlane Makarovič je bila lani hit, foto Marijan Zlobec
Marijan Zlobec