Na Gospodarskem razstavišču in v nekaterih knjigarnah – letos prvič – bo od 26. novembra do 1. decembra potekal jubilejni, že 40. Slovenski knjižni sejem. Uradno pa ga bodo odprli že v ponedeljek, 25. novembra. Odpiralni čas sejma za obiskovalce bo od 9. do 20. ure, v nedeljo pa do 18. ure.
Kot pravijo organizatorji, se bodo potrudili, da bo obletnica še močneje zaznamovala slovensko knjižno krajino, piedestal, na katerega bodo položili letošnje knjižne lavreate, pa bo še višji.
Na obisk največjega kulturnega dogodka se lahko pripeljete z vlakom 75 odstotkov ceneje, vozovnica za mestni avtobus je brezplačna. Vstop na sejem je prost! Na spletni strani sejma je možna prijava.
Letos se bodo veliko družili tudi s hrvaškimi avtorji in njihovo literaturo, saj so v goste povabili našo južno sosedo. (Lani je bila častna gostja Srbija).
Pesnik Ivan Minatti, ki bi letos praznoval sto let, pa nas bo spomnil, da moraš imeti nekoga rad. Še posebej lepo je, če je to tudi knjiga. Kakšen pečat puščajo Slovenske Konjice na slovenskem literarnem zemljevidu, kraju, kjer je Minatti naredil prve korake, pa nam bodo predstavili njegovi someščani.
Urednik založbe Sanje Rok Zavrtanik
Radiotelevizija Slovenija bo na 40. Slovenskem knjižnem sejmu tudi letos soustvarjala spremljevalni program. Prvi, Val 202 in Program Ars bodo v sredo in četrtek, 27. in 28. novembra, pripravili zanimive pogovore, TV SLO pa pripravlja dokumentarni film o zgodovini sejma in knjig.
Vse do konca sejma, torej do 1. decembra, bodo s knjižnega sejma vsak dan pripravljali posebno oddajo. Med tednom jo bodo predvajali znotraj Kulture po Odmevih, v soboto in nedeljo pa si ju bomo lahko ogledali kot samostojni oddaji.
Na knjižnem sejmu bodo v sredo, 27. novembra, predstavili tudi dokumentarno oddajo o štiridesetih knjižnih sejmih, ki jo pripravlja Meta Česnik. Na Televiziji Slovenija jo bodo predvajali v četrtek, 28. novembra, zvečer na 1. programu TV Slovenija.
Pogled na 39. SKS, foto Marijan Zlobec
Televizija Slovenija bo ob jubilejni 40. obletnici Slovenskega knjižnega sejma predstavila novo dokumentarno oddajo avtorice Mete Česnik z naslovom Čas za branje. Raziskava Knjiga in bralci VII je pokazala, da je bilo v zadnjem letu ljudi, ki niso prebrali nobene knjige, 42 %. Med bralci pa je le 6 % takih, ki so prebrali več kot 20 knjig. Kot glavni razlog za nebranje so anketirani navedli pomanjkanje časa. Prevladujoč vir leposlovnih knjig ostaja knjižnica. Odstotek tistih, ki so knjigo kupili, je v desetih letih zrasel iz 51 na 53 %, razveseljujoč je podatek, da se je povečalo število kupcev v najmlajši starostni skupini. Največ knjig se še vedno proda v zidanih knjigarnah, tradicionalno dobro obiskan in priljubljen pa je tudi Slovenski knjižni sejem.
Lanski 39. Slovenski knjižni sejem je bil rekorden, foto Marijan Zlobec
Ob njegovi 40. izvedbi se ozirajo v njegovo zgodovino z arhivskimi posnetki, ki jih skrbno hrani Televizija Slovenija vse od prvega sejma leta 1972, in odkrivajo, zakaj je knjiga dobra naložba. Z branjem zahtevnih knjižnih besedil razvijajo analitično in kritično mišljenje, ki ga v zapletenem sodobnem svetu pereče primanjkuje. Dokumentarec je Meta Česnik pripravila v sodelovanju z dokumentalistom raziskovalcem Aleksandrom Lavrenčičem, na sporedu bo v četrtek, 28. novembra, zvečer na TV SLO 1, dan prej pa bo predstavitev dokumentarnega filma potekala tudi v sklopu programa knjižnega sejma, in sicer na odru Založniške akademije ob 17.30.
Dokumentarno oddajo Čas za branje je ob 40-letnici SKS pripravila Meta Česnik, foto iz filma
Na sejmu bodo podelili celo vrsto nagrad, med njimi Veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma. Ta se na SKS podeljuje od leta 1972. Šestčlanska strokovna komisija, izmed prijavljenih del za veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma (SKS) nominira deset po njenem mnenju najboljših izdanih knjig v razpisnem obdobju. Strokovno komisijo imenuje vsakokratni Programski odbor SKS. Veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma izmed nominiranih knjig izbere javnost na podlagi glasovanja preko spletne strani SKS.
Lanska Velika nagrada etnologinji Dušici Kunaver
Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije na vsakoletnem Slovenskem knjižnem sejmu podeljuje nagrado »najlepša slovenska knjiga« za izjemno raven oblikovanja slovenske knjige in spodbudo za nenehno skrb založb za dvigovanje te ravni.
Za veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma – najlepšo slovensko knjigo – se lahko potegujejo knjige založnikov in avtorjev iz Republike Slovenije ter tudi tiste, ki so jih slovenski avtorji izdali v slovenskem jeziku v zamejstvu in tujini.
Lanski sejem je bil najbolj odmeven doslej, foto Marijan Zlobec
Lani je potekalo tekmovanje v treh kategorijah:
Nagrado za najlepše oblikovano knjigo za odrasle je prejel Simon Chang za knjigo Pastirji in Klavnica, ki so jo v Studiu AA oblikovali Anja Delbello, Aljaž Vesel in David Molina Gadea. Knjiga je izšla pri založbi Galerija Fotografija.
Simon Chang z nagrajeno knjigo, foto Marijan Zlobec
b) Nagrado za najlepše oblikovano knjižno zbirko je prejela zbirka Sozvezdja, ki jo je uredil Brane Senegačnik, oblikovala pa Jerneja Rodica. Zbirka je izšla pri založbi Družina.
c) Nagrado za najlepše oblikovano knjigo leta 2023 je prav tako prejel Simon Chang za knjigo Pastirji in Klavnica.
Seznam razstavljalcev
Posebej je v javnosti pričakovana nagrada za najboljši literarni prvenec, ki jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev Slovenije skupaj z Društvom slovenskih pisateljev podeljuje na vsakoletnem knjižnem sejmu.
Glavni urednik založbe Litera Orlando Uršič na lanskem sejmu, foto Marijan Zlobec
Nagrado za najboljši literarni prvenec 39. Slovenskega knjižnega sejma 2023 je prejela Pia Prezelj za roman Težka voda (Goga, 2023). Nagrajeno knjigo je izbrala žirija, ki so jo sestavljali Suzana Tratnik (predsednica), Nada Breznik in Borut Gombač.
Urednica založbe Goga Jedrt Jež Furlan in pisatelj Tadej Golob, ki je s šestimi uspešnicami dosegel rekord 21. stoletja, foto Marijan Zlobec
Združenje Manager v sodelovanju z Zbornico knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS od leta 2013 izbira najboljšo poslovno knjigo v okviru Slovenskega knjižnega sejma.
Za nagrado se predlagajo knjige, namenjene poslovni javnosti, domače ali prevedene, s področja ekonomije, poslovanja in upravljanja, ki so izšle v obdobju med zadnjima dvema sejmoma. Pogoj je, da so izdane v slovenskem jeziku.
Urednici Založništva tržaškega tiska Martina Kafol in Alina Carli na lanskem sejmu, foto Marijan Zlobec
Izjemno cenjena je Schwentnerjeva nagrada za življenjsko delo.
Schwentnerjeva nagrada je najvišje priznanje, ki ga Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije podeljuje prejemniku za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva.
Zelo veliko je bilo otrok, šolarjev, dijakov, študentov, foto Marijan Zlobec
Schwentnerjeva nagrada se podeljuje kot priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, za odličnost in preseganje povprečnosti, dosežene poslovne uspehe, inovativnost in ustvarjalnost, pedagoški prispevek in predajanje znanja ter za dosledno upoštevanje visokih moralnih in etičnih standardov.
Ustanovitelj in urednik založbe Miš Janez Miš in dr. Miha Kovač
Schwentnerjevo nagrado za leto 2023 je prejel dr. Miha Kovač.
Pisatelj Dušan Šarotar na lanskem sejmu, letos je bil slovenski avtor v fokusu na Vilenici, foto Marijan Zlobec
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec
En odgovor na “Bliža se jubilejni 40. Slovenski knjižni sejem”
[…] Bliža se jubilejni 40. Slovenski knjižni sejem […]