Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje nagrado Radojke Vrančič za leto 2024 prevajalki Maji Kovač za prevod pesniških zbirk Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra Danice Ručigaj (KUD Police Dubove, 2022).
Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje nagrado Radojke Vrančič za vrhunske prevode leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer prevajalcem do vključno 35. leta starosti. Nagrada je bila ustanovljena leta 2002, prvotno se je imenovala priznanje za mladega prevajalca; od leta 2013 se imenuje po ugledni slovenski prevajalki in mentorici mladih prevajalcev Radojki Vrančič.
Strokovna komisija za Sovretovo nagrado in nagrado Radojke Vrančič DSKP v sestavi Nina Gostiša, Marjanca Mihelič, Veronika Simoniti, Katja Zakrajšek in Jernej Županič (predsednik) je v utemeljitvi k nagradi med drugim zapisala, da »Maja Kovač v prevodu uspešno krmari po poeziji, ki je mešanica intimizma in modernizma, ne da bi zapadla bodisi pretiranemu poenostavljanju oziroma »izboljševanju« na eni strani bodisi pretiranemu hermetizmu na drugi. Prevod je lepo berljiv in tekoč, kot se rado reče – razen takrat, ko ni in ne sme biti, saj je izvirnik poln elips, nenavadnih skladenjskih struktur, premešanih besednih redov. Prevajalka vse to uspešno detektira in poustvari v jeziku, ki je naraven ravno toliko, kot je moral biti sodobnikom naraven jezik izvirnika – za vsem tem pa seveda, kot omenjeno, stoji trdo delo spoznavanja in razbiranja tega sočasnega konteksta.«
Maja Kovač, foto osebni arhiv
Celotna utemeljitev komisije za Sovretovo nagrado in nagrado Radojke Vrančič DSKP
v sestavi Jernej Županič (predsednik), Nina Gostiša, Marjanca Mihelič, Veronika Simoniti in Katja Zakrajšek
“Maja Kovač (1995), slovenistka, južnoslavistka in kulturna
antropologinja, se ukvarja s prevajanjem, poučevanjem in
lektoriranjem. Je ustanoviteljica in glavna urednica študentske slavistične revije Perun ter ena od pobudnic projekta Južnoslovanski večer, cikla pogovornih večerov in publikacij, ki se posvečajo medkulturnim povezavam na južnoslovanskem območju. Izdani prevod poezije makedonske pesnice Danice Ručigaj je njen prvi leposlovni prevod, ki je nastal kot nasledek njene diplomske naloge pri mentorici Namiti Subiotto.
V knjižni izdaji, za katero prejme nagrado Radojke Vrančič, je
prevajalka prevedla celoten opus prve makedonske pesnice
Danice Ručigaj, kar je tudi literarnozgodovinsko gledano tehten in dobrodošel projekt. Izdaja tako vključuje pesniško zbirko Srebrne nočne igre, ki je v izvirniku izšla leta 1960, in zbirko Ujetniki vetra, ki je bila na podlagi že urejenega rokopisa objavljena leta 1963, po avtoričini smrti, kot tudi dve pesmi, katerih rokopisa sta bila najdena v ruševinah avtoričine hiše po potresu 26. julija istega leta, v katerem
je umrla.
Prevajalka se je dela lotila studiozno, kot izpričuje tudi sicer kratka, a zelo informativna in premišljena spremna beseda, ki odlično osvetljuje kontekst, v katerega je Danica Ručigaj s svojo poezijo vstopila, ter glavne poteze njenega pisanja. Maja Kovač tako v prevodu uspešno krmari po poeziji, ki je mešanica intimizma in modernizma, ne da bi zapadla bodisi pretiranemu poenostavljanju oziroma »izboljševanju« na eni strani bodisi pretiranemu hermetizmu na drugi. Prevod je lepo berljiv in tekoč, kot se rado reče – razen takrat, ko ni in ne sme biti, saj je izvirnik poln elips, nenavadnih skladenjskih struktur, premešanih besednih redov.”
Marijan Zlobec