Letošnjo Jermanovo nagrado je na nocojšnji slovesnosti v Cankarjevem domu prejel prevajalec Branko Madžarevič.
Branko Madžarevič, foto Wikipedija
Jermanovo nagrado podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev za vrhunske prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrada je bila ustanovljena leta 2013, imenuje pa se po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu. Poleg nagrajenca Branka Madžareviča pa sta bila letos nominirana še prevajalca Bogdan Lešnik (posthumno) za prevod dela: Gananath Obeyesekere: Meduzini lasje: esej o osebnih simbolih in verskih doživetjih (Založba /*cf., 2023) in Miha Marek za prevod dela: Vilém Flusser, Louis Bec: Vampyroteuthis infernalis: Razprava s poročilom Znanstvenega inštituta za paranaturalistične raziskave (založba Membrana, 2022).
Bogdan Lešnik, Branko Madžarevič in Miha Marek
Strokovna komisija za Jermanovo nagrado DSKP v sestavi dr. Nada Grošelj (predsednica), dr. Nadja Dobnik in dr. Tomo Virk v utemeljitvi zapiše: »Z integralnim prevodom Esejev smo v slovenščini dobili eno tistih mojstrovin, v katerih se srečata vrhunski avtor in izjemen prevajalec. Prevodi Branka Madžareviča so umetnine, ki zorijo počasi, potrpežljivo, s premišljevanjem, raziskovanjem in proučevanjem virov. Prevod Montaignevih Esejev je začel nastajati leta 1998, se zaključil leta 2019, sledila so štiri leta urejanja, piljenja, korektur, pisanja spremnih pojasnil in opomb. Prevod je jezikovna mojstrovina, v kateri avtorjeva razmišljanja beremo v živem, sugestivnem jeziku s pridihom patine, ki jo ustvarjata bogato besedišče in skrbno izpeljane misli.«
Nagrado je Branku Madžareviču podelila dr. Nada Grošelj, predsednica strokovne komisije Društva slovenskih književnih prevajalcev, foto DSKP/Vinko Avsenak
Celotna utemeljitev nagrade
Zbrani Eseji francoskega renesančnega humanista, pisatelja in filozofa Michela de Montaigna so temeljno delo renesančne filozofije in obenem predstavljajo začetek zvrsti eseja. Montaigne
je to kompleksno delo, ki v slovenski izdaji obsega 1300 strani, pisal od leta 1572 do smrti leta 1592, svoja razmišljanja je nenehno dopolnjeval in nadgrajeval, tako da celovito odražajo različne faze njegovega filozofskega mišljenja – od začetnega stoicizma, kasnejšega skepticizma, vse do avtorjeve lastne, povsem osebne filozofije, ki temelji na neposredni življenjski izkušnji. Glavno načelo, ki je vodilo Montaigneva razmišljanja, je bilo proučevanje samega sebe, prilagoditev določene morale lastni naravi, svoboda vesti in svoboda volje. Avtoritativno moralo srednjega veka je skušal nadomestiti z moralo, ki naj bi jo človek po svobodni presoji sprejel sam, torej z moralo življenjske radosti, ki je izraz resnične človeške modrosti. Montaigne se je v svojih razmišljanjih dotaknil skoraj vseh človeških lastnosti in dejavnosti, renesančno miselnost in način življenja je zajel široko in mnogostrano. Izjemna širina virov, iz katerih črpa svoja razmišljanja, ponuja bralcu sladokusno zakladnico modrosti, navedb in razmislekov, ki segajo od antičnih osebnosti in mislecev (Plutarh, Seneka) do številnih Montaignevih sodobnikov.
Branko Madžarevič, foto osebni arhiv
Z integralnim prevodom Esejev smo v slovenščini dobili eno tistih mojstrovin, v katerih se srečata vrhunski avtor in izjemen prevajalec. Prevodi Branka Madžareviča so umetnine, ki zorijo
počasi, potrpežljivo, s premišljevanjem, raziskovanjem in proučevanjem virov. Prevod Montaignevih Esejev je začel nastajati leta 1998, se zaključil leta 2019, sledila so štiri leta
urejanja, piljenja, korektur, pisanja spremnih pojasnil in opomb. Prevod je jezikovna mojstrovina, v kateri avtorjeva razmišljanja beremo v živem, sugestivnem jeziku s pridihom patine, ki jo ustvarjata bogato besedišče in skrbno izpeljane misli. Branje daje vtis lahkotnosti, kar je plod skrbnega in spretnega piljenja stavkov in le primerjava z izvirnikom (v stari oz. srednji francoščini) in njegovimi variantami v sodobni francoščini razkrijeta kompleksnost in mojstrstvo prevoda.Dragocen prevajalčev uvod razkrije široko paleto izzivov prevajalskega dela, ki segajo od
raziskovanja zgodovinskih virov, poznavanja filozofije, književnosti, neštetih citatov, navedb
in referenc, ki bralcu skozi Montaigneva razmišljanja odpirajo dialog z avtorji od antike do
Montaignevih sodobnikov in njegovega časa. S prevodom Esejev smo v slovenskem jeziku
dobili Montaignevo brezčasno razmišljanje o človeški naravi in humanističen kažipot po
vprašanjih človekovega bivanja.
Branko Madžarevič je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz angleščine in
francoščine. V zgodovino slovenskega literarnega prevoda se je zapisal že s prevodom
Rabelaisovega Gargantue in Pantagruela, za katerega je leta 1982 prejel Sovretovo nagrado in
leto kasneje nagrado Prešernovega sklada. Med avtorji, ki jih je prevajal, so še Céline, Flaubert,
Genet, Apollinaire in Louys. Njegovi prevodi so izjemnega pomena za širjenje izraznih
registrov slovenščine, oblikovanje jezikovne občutljivosti v slovenščini ter prenavljanje in
utrjevanje slovenske knjižnojezikovne norme. Madžarevič je avtor mnogih neologizmov v
slovenskem jeziku, kar je posebej razkošno pokazal pri prevajanju Rabelaisa.
Marijan Zlobec