Dobitnica Rožančeve nagrade 2024 je Helena Koder. Njena nagrada vzbuja velike simpatije v javnosti, saj ni toliko znana kot esejistka, čeprav je objavljala več kot deset let. Podelitev nagrade bo jutri na Rašici. Pred tem pa je Društvo Marjan Rožanc pripravilo slovesnost v Volčjem gradu pri Komnu, kjer je Marjan Rožanc živel in ustvarjal precej let.
Slovesnost v Volčjem gradu, vse fotografije Božo Zlobec
Žirija je nagrajenko razglasila po pogovoru z nominiranci, med katerimi so ob Heleni Koder bili še Andrej Blatnik, Nataša Kramberger, Denis Poniž in Tone Vrhovnik Straka, ki je prav tako presenetil kot manj znani avtor.
Nagovor Barbare Pogačnik, predsednice žirije za Rožančevo nagrado
Žirijo so sestavljali Barbara Pogačnik (predsednica), Aleš Berger, Ifigenija Simonović in Nada Šumi. Obravnavala in ocenjevala je osemnajst knjig esejev, ki so izšle med 1. julijem 2023 in 30. junijem 2024 in so bile bodisi vpisane kot esejistične novosti v Narodni in univerzitetni knjižnici ali pa so jih v obravnavo vključili člani žirije, ki so se s prebiranjem ukvarjali vse leto.
Predsednik društva Marjan Rožanc Edvard Kovač in članica žirije Ifigenija Simonović
Podelitev nagrade bo v soboto, 21. septembra, na Trubarjevi domačiji na Rašici.
Predstavitev domačije Marjana Rožanca in nagrade
“Bogat esejistični prvenec scenaristke in režiserke Helene Koder je delo osebnosti v zreli dobi človekovega življenja, je krošnja, polna sadežev, ki nosijo imena neskončnih stvari: pisanje, materinščina, spomin; vse, kar vedno znova zori v literaturo. Avtoričina rousseaujevska razmišljanja se vedno začenjajo v njeni osebni izkušnji, ki jo izmenjuje, primerja, brusi z izkušnjo najrazličnejših klasičnih in sodobnih pisateljev, pesnikov in filozofov, tako s svojim občutenjem njihovega pisanja kot z izkušnjami njihovih življenj in postopkov pisanja. Derrida podaja roko Cankarju ali Handkeju, Symborska Barthesu ali Proustu, Marylin Monroe Dostojevskemu, Kocbek Bulgakovu ali Vercorsu. V njenem pisanju knjige prehajajo druga v drugo, povezuje jih z opisi izrazov na fotografijah, lastnih življenjskih izkušenj, filmskih upodobitev, glasbene govorice, na posebno mesto pa postavlja poezijo, kar se zdi v današnjem času še posebno redko. Interakcija osebnih prelomnic, razmišljanj o podobi bralca v okviru družbenih vrednot, o različnih jezikih in odnosu do jezika majhnega naroda sredi »odvratnosti in privlačnosti« tehnološkega razvoja, vprašanj idealizacije avtobiografskih prvin v književnih delih, filozofskih vprašanj o subjektu se aristokratsko lahkotno gibljejo v tej prijetni knjigi, ki zlahka postane prijateljica na poti ali ob vzglavju. Slovenska esejistika se z delom Helene Koder v marsičem približa francoskemu načinu bivanja v svetu, ki užitek povezuje s kulturo.” (Iz obrazložitve žirije za nagrado).
Venec je sprejela Rožančeva hči Tonka
Slovesnosti se je udeležila tudi nagrajenka Helena Koder
Marijan Zlobec