Esejist in pisatelj Marjan Rožanc bi danes, 18. septembra, dopolnil 94 let

Žirija je nagrajenko razglasila po pogovoru z nominiranci, med katerimi so ob Heleni Koder bili še Andrej Blatnik, Nataša Kramberger, Denis Poniž in Tone Vrhovnik Straka, ki je prav tako presenetil kot manj znani avtor.

Žirijo so sestavljali Barbara Pogačnik (predsednica), Aleš Berger, Ifigenija Simonović in Nada Šumi. Obravnavala in ocenjevala je osemnajst knjig esejev, ki so izšle med 1. julijem 2023 in 30. junijem 2024 in so bile bodisi vpisane kot esejistične novosti v Narodni in univerzitetni knjižnici ali pa so jih v obravnavo vključili člani žirije, ki so se s prebiranjem ukvarjali vse leto.

Helena Koder leta 1963, foto Wikimedija/Milan Kumar

Podelitev nagrade bo v soboto, 21. septembra, na Trubarjevi domačiji na Rašici.

Helena Koder, foto Edi Šelhaus

“Bogat esejistični prvenec scenaristke in režiserke Helene Koder je delo osebnosti v zreli dobi človekovega življenja, je krošnja, polna sadežev, ki nosijo imena neskončnih stvari: pisanje, materinščina, spomin; vse, kar vedno znova zori v literaturo. Avtoričina rousseaujevska razmišljanja se vedno začenjajo v njeni osebni izkušnji, ki jo izmenjuje, primerja, brusi z izkušnjo najrazličnejših klasičnih in sodobnih pisateljev, pesnikov in filozofov, tako s svojim občutenjem njihovega pisanja kot z izkušnjami njihovih življenj in postopkov pisanja. Derrida podaja roko Cankarju ali Handkeju, Symborska Barthesu ali Proustu, Marylin Monroe Dostojevskemu, Kocbek Bulgakovu ali Vercorsu. V njenem pisanju knjige prehajajo druga v drugo, povezuje jih z opisi izrazov na fotografijah, lastnih življenjskih izkušenj, filmskih upodobitev, glasbene govorice, na posebno mesto pa postavlja poezijo, kar se zdi v današnjem času še posebno redko. Interakcija osebnih prelomnic, razmišljanj o podobi bralca v okviru družbenih vrednot, o različnih jezikih in odnosu do jezika majhnega naroda sredi »odvratnosti in privlačnosti« tehnološkega razvoja, vprašanj idealizacije avtobiografskih prvin v književnih delih, filozofskih vprašanj o subjektu se aristokratsko lahkotno gibljejo v tej prijetni knjigi, ki zlahka postane prijateljica na poti ali ob vzglavju. Slovenska esejistika se z delom Helene Koder v marsičem približa francoskemu načinu bivanja v svetu, ki užitek povezuje s kulturo.” (Iz obrazložitve žirije ob kandidaturi za nagrado in ob podelitvi).

Helena Koder in Urban Koder, foto Svet24

𝗛𝗲𝗹𝗲𝗻𝗼 𝗞𝗼𝗱𝗲𝗿 poznamo kot scenaristko in režiserko številnih dokumentarcev na Televiziji Slovenija, dobitnico Štigličeve nagrade za življenjsko delo in v zadnjem desetletju kot pisko esejev. Zdaj, pri 87. letih, jo imamo priložnost spoznati še kot pisateljico, avtorico knjige. Je bralka – dobra bralka, ki piše. Čeprav so povod za pisanje knjige poezija, filmska umetnost, narava in drugi ljudje, piše tudi o sebi, saj ne zna pisati neosebno. Premišljuje in piše izjemno senzibilno in natančno izoblikuje misli, da bi sebi utrla pot v globino doživljanja ter razumevanja umetnosti in življenja ter morda k tovrstni pustolovščini navdihnila tudi kakega bralca ali bralko.

Enajst esejev v tej dragoceni knjigi je bilo napisanih in revijalno objavljenih v zadnjih desetih letih, zdaj ko so zbrani na enem mestu, pa so s svojimi spoznanji in naključnimi ujemanji prerasli v posebno pričevanje o življenju in umetnosti kot lepoti.

Andrej Ilc, urednik knjige, je ob izidu povedal: »Helena Koder v svojem knjižnem prvencu razmišlja o umetnosti z veliko in malo začetnico, o Umetnosti, ki je včasih visoka, težko dostopna gora, a tudi o umetnosti življenja, ki ni nič manj pomembna. Esejistična zbirka Krošnja z neznanimi sadeži je navdihujoče pričevanje o tem, da je, kljub vsem končnostim, življenje neskončno zanimivo in polno smisla.«

Primož Vitez o zbirki: »Esejistični prvenec Helene Koder je eleganten popis avtoričinega sveta, pa obenem poklon vsem tistim velikim zgodovinskim figuram in življenjskim sopotnikom, ki so plemenitili njenega duha. Ti eseji nam dopovedujejo, da je dobro, če z odprtimi očmi pozorno doživljamo živost svojih sodobnikov in užijemo njihovo družbo, kajti z mrtvimi ne moremo (več) na kavo.

Ko Helena Koder pripoveduje o tem, kako doživlja (in je doživljala) prevajalko Radojko Vrančič, pesnika Petra Kolška in Milana Jesiha, filozofinjo Almo Sodnik, skladatelja Urbana Kodra, nam hkrati pove, kako je skoznje spoznavala velikane ameriškega jazza, pisanje Marcela Prousta, poezijo Wisławe Szymborske, slike Jana Vermeerja, romane Petra Handkeja, misli Montaigna, Descartesa in Kanta. Seveda o vsem tem pripoveduje skozi svoje oči in nam marsikaj razodene o sebi, a Heleni Koder je pomembno govoriti o drugih ljudeh, tistih, ki so odločilno prispevali, da je njena misel tako blaga, njen spomin tako oster in njeno pisanje tako jasno. Kamor koli ji gre tekst, v interpretacijo, mnenje, očarljive zastranitve ali sanje, zmeraj se vrne tja, od koder je vzniknil: k poeziji.«

Krošnja z neznanimi sadeži avtorice Helene Koder je nedavno izšla tudi kot zvočnica pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom Ars in založbo Mladinska knjiga. V zvočni knjigi eseje interpretirata avtorica – prvo poglavje, Hvalnica pisanju – in dramska igralka Barbara Cerar, ki interpretira preostala poglavja. “Uradno gre za avtoričin prvenec, v resnici pa je kristalizacija vseživljenjskega branja, opazovanja, premišljevanja in pisanja,” so zapisali pri ZKP RTV Slovenija. Za režijo je poskrbela Ana Krauthaker, tonska mojstra sta bila Sonja Strenar in Urban Gruden.

Marijan Zlobec