Festival Ljubljana bo v zadnjem tednu pred iztekom poletja, poskrbel za pravo glasbeno osvežitev. S ponosom napovedujejo dva izjemna koncerta Londonskega simfoničnega orkestra (London Symphony Orchestra), ki bosta občinstvu prinesla vrhunec letošnjega kulturnega dogajanja.
Londonski simfonični orkester v dvorani Barbican, foto Wikipedija
Eden najbolj cenjenih orkestrov na svetu, bo pod vodstvom slovitega dirigenta sira Antonia Pappana, nastopil na dveh koncertih, ki bosta zagotovo navdušila ljubitelje klasične glasbe. Orkester bo oder delil z vrhunskima solistoma – priznano violinistko Vilde Frang in pianistom Bruceom Liujem ter z mogočnimi glasovi Kaunas State Choir (Državnim zborom iz Kaunasa).
72. Ljubljana Festival bo v Cankarjevem domu gostil Londonski simfonični orkester Symphony Orchestra, enega najbolj znanih orkestrov na svetu. Prvi koncert bo 28. avgusta ob 20. uri, drugi pa že naslednji večer.
London Symphony Orchestra, ki je 9. junija 1904 izvedel svoj prvi koncert, obeležuje 120. obletnico s posebnim odkritjem iz svojega arhiva. Našli so govor ustanovnega člana Thomasa Busbyja, ki še nikoli ni bil javno predstavljen, in osvetljuje fascinantno zgodovino tega legendarnega orkestra.
Zgodba pravi, da so štirje vodilni člani, Adolf Borsdorf, Henri van der Meerschen, Thomas Busby in John Solomon, vsi trobilci, med vožnjo z vlakom v Manchester zasnovali drzen načrt. Odločili so se, da se bodo odcepili od Queen’s Hall Orchestra in ustanovili svoj orkester, ki bi deloval kot zadruga, kot »Glasbena republika«, kjer bi glasbeniki sami izbirali dirigente, namesto da bi dirigenti izbirali njih. Po Busbyjevem govoru na sestanku je 45 članov Queen’s Hall Orchestra (Orkestra Queens Hall) odstopilo ter se pridružilo novonastajajočemu London Symphony Orchestra.
Danes je London Symphony Orchestra svetovno znan po svoji izjemni glasbeni dediščini in pionirskih dosežkih. Bil je prvi orkester, ki je svoj zvok ovekovečil na gramofonski plošči, in še vedno je eden najuspešnejših izvajalcev filmske glasbe. Njihova večplastnost jih loči od drugih, saj enako mojstrsko izvajajo tako klasično glasbo kot pop.
Violinistka Vilde Frang foto EMI Classics
V prvem večeru, kot rečeno 28. avgusta ob 20. uri, bo priznana violinistka Vilde Frang izvedla Koncert za violino in orkester v h-molu, op. 61. Edwarda Elgarja. Njena interpretacija bo skladbo oživela v vsej njeni tonalni in čustveni kompleksnosti. Kritike je navdušila po vsem svetu s svojimi posnetki del Sergeja Prokofjeva, Jeana Sibeliusa, Ericha Wolfganga Korngolda in Benjamina Brittna, ljubljansko občinstvo pa bo popeljala skozi glasbeno mojstrovino.
Norveška violinistka Vilde Frang je zaslovela kot zmagovalka oziroma prejemnica nagrade Credit Suisse Young Artist Award 2012, ko je izvedla Sibeliusov violinski koncert z Dunajskimi filharmoniki pod vodstvom Bernarda Haitinka na festivalu v Luzernu. Leta 2013 je debitirala na London Proms, ko je odigrala Bruchov violinski koncert s Filharmonijo BBC pod vodstvom Johna Storgardsa v Royal Albert Hall. Leta 2016 je Frang izvedla Mendelssohnov violinski koncert z Berlinskimi filharmoniki pod vodstvom Simona Rattla v okviru njihovega evropskega koncerta v Rørosu na Norveškem.
Njena dolgoletna mentorica je bila Anne Sophie Mutter, s katero je tudi nastopala (Bach).
Frang je od leta 2013 honorarna profesorica na Norveški akademiji za glasbo v Oslu. Do leta 2021 je igrala na violino Jean-Baptiste Vuillaume iz leta 1864. Od takrat dalje pa igra na violino ‘Rode’ Guarneri del Gesù iz leta 1734, ki jo je posodila družba Stretton Society.
“Zame izstopa kot akustično popolna violina. Medtem ko ohranja nekoliko temnejše in izjemno bogate tonske lastnosti, ki so značilne za del Gesujevo delo, ima tudi izjemno prodorno moč, ki je sposobna resonirati in presekati katero koli polifonijo orkestrske spremljave. ”
Vilde Frang, foto Wikipedija
Edward Elgar je bil skladatelj bogate invencije in edinstvenega značaja, kar ga je uvrščalo med najboljše evropske romantične umetnike ter v sam vrh britanske glasbe njegovega časa. Violinski koncert je klasično zgrajen, a tonalno nejasen, in velja za enega najzahtevnejših v koncertnem violinskem repertoarju.
Sledi monumentalna Simfonija št. 1 v D-duru, »Titan« Gustava Mahlerja, ki jo bo London Symphony Orchestra, pod vodstvom priznanega dirigenta sira Antonia Pappana, izvedel z značilno strastjo in natančnostjo. Pappano, ki bo s sezono 2024/25 postal šef dirigent LSO, je v glasbenem svetu izjemno cenjen tudi zaradi svojega dolgoletnega vodenja Royal Opera House (Kraljeve operne hiše) v Londonu, ki jo zapušča v tem letu. Njegova izjemna kariera je bila okronana z grammyjem za najboljši klasični solo vokalni posnetek, ki ga je prejel skupaj z mezzosopranistko Joyce DiDonato.
Londonski simfonični orkester v Barbican Centre
Gustav Mahler, ki je deloval v istem času, je prav tako pustil izjemen pečat v glasbeni zgodovini. Njegov opus je danes pomemben za vsakega velikega dirigenta in orkester, njegova Prva simfonija v D – duru pa nas vodi od prebujanja narave prek ranjenega srca do končne triumfalne apoteoze. Gustav Mahler je že v svoji Prvi simfoniji izjemen. Spomnimo na redek solo kontrabasista, ki v tretjem stavku zaigra melodijo, ki jo pri nas poznamo kot Mojster Jaka, al že spiš ? A je Mahler dur spremenil v mol in dal glasbi značaj pogrebne koračnice. Obstaja veliko verzij Prve simfonije, saj jo je Mahler od prve izvedbe leta 1889 v Budimpešti zelo spreminjal (pa ne le dodani stavek Blumine) in med vsemi svojimi simfonijami največkrat dirigiral. Spremembe so nastajale še pred prvo objavo leta 1898 kot simfonijo v štirih stavkih brez Blumine.
Prva simfonija ima zelo veliko zasedbo, še posebno pihal (štiri flavte, štiri oboe, trije klarineti, trije fagoti) in trobil (sedem rogov, pet trobent, štiri pozavne, tuba), dvojna je zasedba timpanov… Uporablja še harfo.
Veliko je diskusij o naslovu Titan. Mahler sam je pojasnil, da simfonija ni slikanje romana pisatelja Jeana Paula, a je to ime sam uporabil ob izvedbah v Hamburgu in Weimarju (1893 in 1894).
Program:
Edward Elgar: Koncert za violino in orkester v h-molu, op. 61
***
Gustav Mahler: Simfonija št. 1 v D-duru, »Titan«
Antonio Pappano in LSO
Drugi večer, 29. avgusta ob 20. uri, bo obogaten z vrhunskimi glasbenimi deli in izjemnimi umetniki. Na odru se bodo združili London Symphony Orchestra, Kaunas State Choir ter pianist Bruce (Xiaoyu) Liu, ki bo kot solist zasijal na koncertu. Zmagovalec Chopinovega tekmovanja v Varšavi 2021, je s svojo »dih jemajočo igro« (BBC Music Magazine) osvojil srca številnih ljubiteljev klasične glasbe in prinesel svež veter v svet klavirskih virtuozov.
Antonio Pappano
Program večera se bo začel z uverturo Rimski karneval, op. 9 Hectorja Berlioza. To zgodnje Berliozovo delo, znano po svojem slikovitem upodabljanju karnevalskega vrtinca, ki je zgrajen na nenehnem ritmu saltarelle, bo občinstvu predstavilo inovativni pristop skladatelja k orkestraciji.
Bruce (Xiaoyu) Liu, foto Town Cronicle
Nato bo na sporedu Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina v izvedbi Brucea (Xiaoyu) Liuja, ki bo s svojo virtuoznostjo in čustvenim izrazom povzdignil to zgodnje Chopinovo delo, poln spevnih melodij in briljantne klavirske tehnike.
Za zaključek boste slišali eno od najbolj priljubljenih orkestrskih suit vseh časov Planeti, op. 32 Gustava Holsta. Delo, znano po svoji zvočni slikovitosti in bogatemu orkestriranju, bo izvedel London Symphony Orchestra pod vodstvom sira Antonia Pappana.
Kaunas State Choir, znan po svojem mednarodnem uspehu in obsežnem repertoarju, bo prispeval k veličastnemu vokalnemu doživetju. S svojo bogato zgodovino izvajanja tako stare kot moderne glasbe bo ta večer še dodatno obogatil.
Bruce (Xiaoyu) Liu
Program:
Hector Berlioz: Uvertura Rimski karneval, op. 9
Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11
***
Gustav Holst: Planeti, op. 32
Antonio Pappano, foto spletni profil/IMG Artists
Marijan Zlobec