Na današnji dan, 23. avgusta pred 90. leti, se je na Prevaljah na Koroškem rodil Lojze Lebič, ena največjih osebnosti slovenske klasične glasbe. Skladatelj, dirigent, pedagog in glasbeni pisec že desetletja osmišlja, navdihuje in povezuje naš glasbeni prostor.
Lojze Lebič, foto Festival Ljubljana
Ob kompoziciji in dirigiranju pri Marjanu Kozini in Danilu Švari na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral še iz arheologije, a ga je pot popeljala v umetnost. Kot poustvarjalec je vodil APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in komorni zbor takratne RTV Ljubljana. Na tem področju je leta 1972 dosegel prvo nagrado BBC v Londonu na mednarodnem tekmovanju posnetkov sodobne zborovske glasbe Let the People Sing.
Lojze Lebič, foto Wikipedija
V knjigi Slovenski skladatelji akademiki je muzikolog Ivan Klemenčič zapisal, da je Lebič kot skladatelj prehodil pot od ekspresionističnega subjektivizma do postmodernistične zrelosti, pri tej preobrazbi pa se je vseskozi zavedal, da z modernizmom ni mogoče kar naprej šokirati ter da sta pomembna aktualno sporočilo skladbe in njen umetniški pomen. Njegov opus je razpet med zvočno silovitostjo ter meditativno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo in zaverovanostjo v dediščino preteklih kultur.
Akademik Lojze Lebič, foto SAZU
Za svoje delo je dobil številne nagrade, med drugim je trikratni nagrajenec Prešernovega sklada, 1994 pa je za svoj skladateljski opus prejel tudi veliko Prešernovo nagrado. Nosilcu odlikovanja zlati red za zasluge Republike Slovenije (2004) je Društvo slovenskih skladateljev leta 2005 nagradilo s Kozinovo nagrado za zaokrožen skladateljski opus. Od 1995 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vrsti nagrad in priznanj ter članstvu v uglednih ustanovah je januarja 2020 dodal še naziv častnega člana Slovenske filharmonije.
Lojze Lebič, foto Obrazi slovenskih pokrajin/Fototeka KOK
Ponosni smo, da je tako ugleden umetnik velikokrat sodeloval tudi s Festivalom Ljubljana. Na lanskem festivalu Slovenski glasbeni dnevi, ki ga je odprl Simfonični orkester RTV Slovenija v Cankarjevem domu, smo se mu poklonili v koncertnem delu. V integralni različici je prvič zazvenelo njegovo orkestrsko delo Cantico I in Cantico II, ki po besedah umetniške vodje orkestra Maje Kojc na ta način še ni bilo izvedeno.
Lojze Lebič, foto Slovenska filharmonija
»Človek pripada mnogim stvarem: kraju, državi, veri, nazoru, a najbolj neizbežno svojemu rodu,« je v uvodniku monografije Izbrani zbori II v zbirki Izbrana dela slovenskih skladateljev pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti zapisal Lebič. Ob tej priložnosti prisluhnimo eni od njegovih skladb in s tem mojstru Lebiču ob visokem jubileju voščimo vse najboljše!
Festival Ljubljana
Ob lanskem koncertu na Slovenskih glasbenih dnevih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma sem na Kritik.si objavil napoved, v kateri je bilo med drugem zapisano, da Festival Ljubljana predstavlja praznik slovenske glasbe. Letošnje 37. Slovenske glasbene dneve bo slavnostno odprl koncert, ki bo posvečen enemu najpomembnejših slovenskih sodobnih skladateljev, akademiku Lojzetu Lebiču.
Lojze Lebič sprejema Tischlerjevo nagrado
Odprtje letošnjega praznika slovenske glasbe bodo zaznamovala dela Lojzeta Lebiča. V sodelovanju s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija bo prvič v celoti zazvenelo Lebičevo najobsežnejše delo za simfonični orkester, diptih Glasba za orkester – Cantico I in II. Tega je skladatelj uredil po načelih številčne simbolike, ki ponazarjajo zemeljske in duhovne ravni bivanja v pojmih sonce, zvezde, veter, voda, ogenj, zemlja in smrt. Zato ima diptih skupno sedem stavkov, ki se vsebinsko navezujejo na kozmično dopolnjenost. Svoj navdih pri uglasbitvi slednje pa je skladatelj črpal prav iz himne Hvalnica stvarstvu Frančiška Asiškega, zato nas prvi del programa nagovarja v njegovi intimni navdahnjeni poetiki.
Lojze Lebič kot prejemnik Tischlerjeve nagrade v Celovcu
V drugem delu koncerta bo zazvenel Lebičev slogovno sodobnejši slog, prisluhnili bomo delu Glasovi – glasbo za orkester godal, tolkal in brenkal. Poleg tonskih višin, ki jih je skladatelj uredil v dvanajsttonsko vrsto, so kot enakopravni glasbeni elementi določeni še četrttoni, glissandi, zvočni grozdi in šumi. Za zaključek pa po načelu kroženja prispemo nazaj v obdobje, ko je skladatelj prevpraševal meje preveč urejenega in hladnokrvnega modernizma in iznašel svojstven glasbeni tok, ki je deloval kot živi stik s poslušalci. Zato večer ironično zaključuje Uvertura za tri instrumentalne skupine, ki je nastala po naročilu zagrebškega Bienala, in se vrača v Lebičevo značilno poduhovljeno glasbeno govorico. Orkester bo tokrat vodil prodorni slovenski dirigent mlajše generacije Davorin Mori, ki trenutno deluje kot asistent zborovodje Thomasa Langa v Dunajski Državni operi. (Povzeto po besedilu Maie Juvanc za knjižico 37. Slovenskih glasbenih dnevov).
Lojze Lebič na Prevaljah, foto JSKD
Biografija in dela Lojzeta Lebiča
Po osnovni šoli na Prevaljah je po maturi na Gimnaziji na Ravnah na Koroškem (1952) in Srednji glasbeni šoli diplomiral iz arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1957). Na Akademiji za glasbo je študiral kompozicijo pri Marjanu Kozini (diplomiral 1972) in dirigiranje pri Danilu Švari. Umetniško pot je začel kot dirigent Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič (1960–1962 in 1964–1965), nato je vodil Komorni zbor RTV Ljubljana (1962–1972). Z radijskim zborom je gostoval na številnih uglednih mednarodnih festivalih: Bydgoszcz, Poljska (1966), Flandrijski festival, Belgija (1968), Ohridsko poletje, Makedonija (1968), Jihlava, Češka (1969), Bienale sodobne glasbe Zagreb, Hrvaška (1969), Dubrovniške poletne igre, Hrvaška (1969). Vrednost dirigentskega dela je potrjeval s snemanji plošč – tudi za tuje producente, za belgijski radio I Fiaminghi in Europa (1969), za Matico hrvatsko, prvo ploščo v seriji Antologija hrvaške glasbe (1970). Službeno pot je pričel kot korepetitor na Srednji baletni šoli v Ljubljani, pozneje poučeval dirigiranje na Pedagoški akademiji (1972–1986). Leta 1986 je postal redni profesor za glasbenoteoretske vede na Muzikološkem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. Od 30. maja 1991 je postal izredni član in od 6. junija 1995 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Od 18. novembra 2004 je izredni član Royal Flemish Academy of Belgium for Science and the Arts in od 16. marca 2005 zunanji član Kraljeve flamske akademije znanosti in umetnosti v Bruslju.
Lojze Lebič, foto Primož Trdan
Kot skladatelj je začel v skupini Pro musica viva, v sedemdesetih letih se je izpopolnjeval na poletnem tečaju za sodobno glasbo v Darmstadtu (1972) in v elektronskem studiu radia Beograd. Po intenzivnem in kritičnem soočanju s sodobnimi kompozicijskimi težnjami si je izoblikoval prepoznavno osebno glasbeno govorico, razpeto med zvočno silovitostjo ter meditativno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo in zaverovanostjo v dediščino preteklih kultur. Je zvest umetniškemu, teži h glasbeni univerzalnosti, a ustvarja iz dejavne družbene občutljivosti za svoj čas. Uveljavil se je tudi kot publicistični in pedagoški pisec in nastopal v številnih radijskih in televizijskih oddajah. Je član Društva slovenskih skladateljev.
Od leta 1982 do slovenske osamosvojitve je bil sekretar jugoslovanske sekcije v mednarodni organizaciji za sodobno glasbo ISCM (1982–1991), pri kateri je leta 1992 na generalni skupščini v Varšavi utemeljil in dosegel vključitev Slovenije kot samostojne nacionalne sekcije. Sodeloval je v mednarodnih žirijah (Concorso Internationale di canto Seghizzi, 1981, Kompositions Wettbewerb Spittal an der Drau, 1986), na seminarjih (Kompozicijski seminar v Grožnjanu, 1988) in drugod (Mednarodno združenje kongresnih kulturnih centrov ICCA v Vancouvru, Kanada, 1990).
Njegove skladbe so bile izvajane na številnih festivalih, kot: Svetovni glasbeni dnevi ISCM (Bruselj, 1981, Zürich, 1991, Bukarešta, 1999, Jokohama 2001, Ljubljana, 2003, Zagreb, 2005); Musikbiennale Berlin, Bienale Zagreb, Musikprotokoll Graz, Pan Music Festival Seoul, Varšavska jesen, Trieste prima, MittelFest Čedad, Koncerti EBU Jeruzalem, Ljubljana, Saint Denis, Francija, Danubiana Temišvar, Romunija, Unista Transnet Pretorija, Južna Afrika, Golden Gate International Choral Festival, San Francisco, ZDA, Tours Francija, Klangforum – Wien in drugod. Poleg odličnih domačih umetnikov Slovenske filharmonije ter Simfoničnega orkestra RTV so Lebičeva dela uvrstili v svoje sporede Trio Lorenz, Marjana Lipovšek, ansambel Slavko Osterc, APZ Tone Tomšič, Carmina Slovenica, Vinko Globokar, Szigmond Szathmary, Ensemble musique vivante, Ensemble InterContemporaine, Queensland Symphony Orchestra, Radijski orkester Izrael, orkester radia Basel, Filharmonični orkester iz Temišvara, Filharmonični orkester G. Enescu, Bukarešta, Ensemble Kreativ iz Celovca. Njegova dela so del tonskih arhivov mnogih radijskih postaj. (
Lojze Lebič, foto Tamara Tasev
Od leta 1995 je redni član SAZU. Leta 1994 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, 2004 zlati red za zasluge Republike Slovenije za življenjsko delo in zasluge v slovenski glasbeni kulturi ter njenem mednarodnem uveljavljanju, 2005 Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen skladateljski opus ter 2011 Župančičevo nagrado mesta Ljubljane za življenjsko delo.
Na Slovenskih glasbenih dnevih leta 2014 ob Lebičevi osemdesetletnici, foto Festival Ljubljana
Leta 2005 je bil izvoljen za zunanjega člana Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije, leta 2012 za zunanjega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti HAZU, 2018 za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, januarja 2020 pa je bil imenovan za častnega člana Slovenske filharmonije.
Lojze Lebič z ženo, foto Festival Ljubljana
Simfonična glasba Lojzeta Lebiča
- Sinfonietta
- Miti in apokrifi, za basbariton in orkester
- Queensland music, za orkester
- Glasovi, za orkester
- Korant, za orkester
- Nicina, za orkester
- Sentence, za dva klavirja in orkester
- Novembrske pesmi, za glas in orkester
- Uvertura za tri instrumentalne skupine
- Požgana Trava, za glas in orkester (besedilo Dane Zajc)
- Simfonija z orglami
- Božične zgodbe – Puer natus, za sopran, basbariton, mladinski in mešani zbor ter orkester
- Musica concertata, za rog in orkester
- Cantico I, glasba za orkester
- Cantico II, glasba za orkester
- Tangram, za manjši orkester
- Diaphonia, za klavir in orkester
- Glasba za violončelo in orkester
- Zgodbe, kantata za mešani zbor, mezzosopran, basbariton, recitatorja in simfonični orkester
Božidar Kos, prof. dr. Primož Kuret in Lojze Lebič, foto Festival Ljubljana
Zbori in instrumentalni ansambel
- Ajdna – glasba o času, za kljunaste flavte, soliste, mešani zbor, tolkala in sintetizator (besedilo Gregor Strniša in besedila ljudskih pesmi)
- FAUVEL ’86, vokalno instrumentalno scensko delo za soliste, mešani zbor, klavir, tolkala, priročna glasbila in trak (libreto Jelena Ukmar po Roman de Fauvel)
- Hvalnica svetu, za dva mešana zbora, klavir štiriročno, tolkala in druga priročna glasbila (besedilo Branko Miljković)
- Iz veka vekov, glasbeno scenski projekt (Karmina Šilec)
Marijan Zlobec