Na 72. Ljubljana Festivalu se zvečer ob osmi uro v Križevniški cerkvi napoveduje najpoprej razprodan koncert pod privlačnim naslom V dvoje – In Duet. Nastopila bosta mezzosopranstka Nuška Drašček in harmonikar Marko Hatlak. Poglejmo najprej predstavitev obeh umetnikov, kot ju je pripravila Metka Sulič.
Nuška Drašček je letos prejela nagrado Prešernovega sklada, foto Gov.si
Nuška Drašček je ena najvidnejših slovenskih pevk, ki navdušuje z glasom, odrsko prisotnostjo in širokim repertoarjem. Je solistka SNG Opera in balet Ljubljana. Petje je študirala pri Matjažu Robavsu na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je tudi z odliko magistrirala. Je prejemnica več nagrad na mednarodnih pevskih tekmovanjih. Leta 2012 je sodelovala na koncertni turneji z Ano Netrebko (Slovenska filharmonija, dirigent Emmanuel Villaume). Produkcijo so v živo posneli za založbo Deutsche Grammophon. Od takrat je kot solistka sodelovala pri mnogih produkcijah z vsemi našimi orkestri. Poleg rednih službenih obveznosti je
angažirana tako v SNG Maribor kot tudi v tujini (Poletna opera Alden Biesen v Belgiji, v Koblenzu v Nemčiji ter Praški državni operi …). Je docentka na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Za delovanje na glasbenem področju v zadnjih treh letih je Nuška Drašček leta 2024 prejela nagrado Prešernovega sklada.
Marko Hatlak v Poletnem gledališču Križanke, foto Marijan Zlobec
Marko Hatlak je po končani Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani študij koncertne harmonike nadaljeval v Weimarju pri Ivanu Kovalu. Podiplomski študij je končal pri Stefanu Hussongu v Würzburgu v Nemčiji. Od leta 2000 nastopa kot solist, v različnih komornih zasedbah, s simfoničnimi orkestri ter tango in etno skupinami, kot avtor in pevec v skupini Marko Hatlak Band (fusion, funk, latino, rock). Koncertira po Evropi in ZDA in sodeluje z glasbeniki, kot so Stefan Milenkovich, Vlatko Stefanovski, Iztok Mlakar, Sabina Cvilak, Nuška Drašček, Marko Črnčec, Karmen
Pečar in drugi. Kot solist je nastopil z Orkestrom Moskovske filharmonije in RTV Slovenija ter Jensko filharmonijo. Posnel je številne samostojne albume. V zadnjih letih je dejaven kot skladatelj, piše za lastne zasedbe, gledališče in film. Leta 2021 je nastopil v
predstavi Europeana na festivalu Mittelfest v Italiji, leta 2022 pa na osrednji slovesnosti na Expu 2020 v Dubaju.
Marko Hatlak se spominja prvih otroških doživljanj glasbe Astorja Piazzolle, foto Marijan Zlobec
Program koncerta:
Ljudska: Amazing Grace
Johann Sebastian Bach: Nun komm, der Heiden Heiland, BWV 659
Georg Friedrich Händel: »Lascia ch’io pianga«, arija Almirene iz opere Rinaldo
Georges Bizet: »L’amour est un oiseau rebelle«, arija Carmen iz opere Carmen
Ruperto Chapí: »Cuando está tan hondo«, arija Socorra iz zarzuele El barquerillo
Marko Hatlak: Harmagong
Domenico Scarlatti:
Sonata v d-molu K1
Sonata v C-duru K159
Astor Piazzolla: Oblivion
Astor Piazzolla: Yo soy María
Ljudska: Parahodot mi pristigna
Ljudska: Danny Boy
Jure Robežnik: Lastovka
Richard Galliano: New York Tango
Mezzos
opranistka Nuška Drašček, foto FB/Žiga Culiberg
Če povzamemo nekaj predstavitev programa, kot ga je pred koncertom razložila Metka Sulič, potem se obiskovalcem upravičeno obeta nadvse prijaten glasbeni večer, ki bo vključeval vse, kar oba solista ahko predstavi v njuni najboljši, pa tudi popularnejši podobi..
Amazing Grace, s preprostim, a močnim sporočilom odpuščanja, odrešenja in sočutja, je ena najbolj priljubljenih krščanskih hvalnic na svetu, ki je bila prvič objavljena leta 1779. Besedilo zanjo je leta 1772 napisal angleški pesnik in duhovnik John Newton, tudi nekdanji trgovec s sužnji. Ironično, pesem je postala himna gibanja za človekove pravice. Več kot 20 melodij je povezanih s tem besedilom, najbolj razširjena pa je od ameriškega skladatelja Williama Walkerja, znana kot Nova Britanija.
Nun komm, der Heiden Heiland, BWV 659, je koralni preludij, ki ga je Johann Sebastian Bach (1685–1750) napisal v Weimarju med letoma 1708 in 1717. Obstajajo trije tovrstni koralni preludiji. Ta je najbolj znan. Besedilo naj bi napisal Martin Luther leta 1524 in temelji na starem cerkvenem napevu, Veni redemptor gentium. Izvajali so ga na prvo adventno nedeljo. Sestavljajo ga štiri krajše fraze, med katerimi so daljše epizode meditativnega značaja. Sekvence so enostavne, tekstura v basovski liniji je tekoča, prav tako prehodi. Osrednji del je motivično gosto prepleten, in to takov zgornjih partih kot tudi liniji cantus firmusa. Z glasbo ponazarja rojstvo Kristusa, njegov prihod na zemljo, utelešenje …
Rinaldo je opera, prva v italijanskem jeziku, ki jo je Georg Friedrich Händel (1685–1759) napisal z velikim uspehom za londonski oder. Zgodba o ljubezni in odrešitvi je postavljena v čas prve križarske vojne, opira se na epsko pesnitev Torquata Tassa Gerusalemme liberata, vključuje pa številne fantazijske elemente. Lascia ch’io pianga je sopranska arija Almirene, ki v ujetništvu pri Armidi čaka na svojega rešitelja, viteza Rinalda, v katerega je zaljubljena. Pusti me, naj jočem, moja kruta usoda, in naj vzdihujem za svobodo, naj moja bolečina uniči verige mojega trpljenja.
Nuška Drašček na letošnji Poletni noči, fto Marijan Zlobec
Motiv ljubosumnosti je osrednja dramska motivacija opere Carmen Georgesa Bizeta (1838–1875). Dogaja se v Sevilli in prikazuje ljubezenski zaplet; ciganka Carmen v drzni igri ljubosumja in maščevanja izgubi življenje. Bizet v ekspresivni glasbi uporablja barvitost sredozemskega okolja, vpetega v realizem. L’amour est un oiseau rebelle ali v prostem prevodu Ljubezen je uporniška ptica je znana ljubezenska pesem v ritmu habanere iz prvega dejanja, v katerem izzivalna Carmen pokaže svoje čare in značaj močne, neustrašne ženske.
Ruperto Chapí (1851–1909) je eden najpomembnejših skladateljev s konca 19. stoletja v Španiji, ki se je najbolj uveljavil s pisanjem zarzuel, čeprav je v njegovem opusu veliko druge simfonične glasbe. Zarzuela je posebna oblika španske opere, glasbeno-dramska zvrst, ki združuje petje, govor in ples. El barquerillo je zarzuela v enem dejanju in treh prizorih iz leta 1900. El barquerillo je prodajalec vafljev, vanj je zaljubljena Soccoro, preprosta vaška deklica.
V skladbi Harmagong za gong in solo harmoniko (2017) Marko Hatlak povezuje dva diametralno nasprotna si inštrumenta: gong s svojo prastaro tradicijo vzhodne kulture in sodobno harmoniko. Oba proizvajata ton prek kovine, pri čemer gong izvaja le en ton, harmonika pa je izredno kompleksna. Zvočno se pojavi kontrast med umetelno glasbo za harmoniko in meditativno zvočnostjo gonga… (Iz programa).
Koncerta ne more bti brez slavnega Astorja Piazzolle ter njegovih Oblivion in Yo soy Maria de Buenos Aires (iz istoimenske opere). Lastovka Jureta Robežnika je nastala za predstavo Naivne lastvke v Mali drami SNG. Besedilo je napisal pesnik Milan Jesih, zapela pa jo je Elda Viler, seveda za gledališče na posnetku, ki je nastal le en dan pred gledališko premiero, kot je Viler povedala pred meseci na predstavitvi svoje avtobiografije v knjigi.
Elda Viler na predstavitvi avtobiografije v Ljubljani, foto Marijan Zlobec
“Pesem Lastovka so posneli za potrebe predstave Naivne lastovke, ki so jo v ljubljanski Drami uprizorili z Dušo Počkaj in Jurijem Součkom. Eldo Viler so poklicali v Studio 14 in ji povedali, da to pesem potrebujejo zvečer za predstavo. »V desetih minutah sem se je morala naučiti, potem smo še kakšno uro snemali. Zdelo se mi je, da bom težko zapela začetek, ga težko spravila v ritem. Po navadi mi je pomagal Jure Robežnik, a je bil tokrat odsoten. V roke me je vzel Jurij Souček in dejal: ‘Nič se ne sekiraj. V prvem delu le spusti glas in recitiraj.’ In prav je imel, v uvodu je treba pripovedovati, drugi del pa mora biti drastično drugačen, izpet. Ne kričeče, ampak kot spevna ‘kantilena’. Lastovka je nekakšen šansonjerski song. Z njo sem se identificirala. Naivna Eldica sem že vse življenje.”
Koncert bo končala skladba slavega bandeonista Richarda Galliana New York Tango. Galliano je že nastopil na Ljubljana Festivalu, sam sem ga videl dvakrat. Je izjemen glasbenik.
Ob izvedbi Hatlakove kompozicije Harmagong leta 2021 v Križevniški cerkvi, – slišali jo bomo tudi letos -, sem zapisal: “Postavitev samega sebe kot skladatelja po Bachu, s skladbo Harmagong, je drznost brez primere. Izbor gonga, ker mu je bil doma pri roki, pa način igranja bodisi z uporabo mehkega tolkalca ali metlice, sprošča povsem drugačne zvočne vibracije kot igranje na harmoniko, četudi bolj uporabljeno kot tolkalo, pa samega izvajalca kot globoko dihajočega komponista, ki morda celo misli, da vzpostavlja pomemben dialog med enokomponentnim starodavnim gongom in tritisočdelno sodobno harmoniko.
Hatlak ve, da je sleherno umetniško ustvarjanje resno, razen ko je neresno. Kdaj je slednje, pa je stvar avtorefleksije (s končnim spoznanjem).”
Ob tako velikem zanimanju občinstva se poraja vprašanje o ponovitvi koncerta, a bo težko, ker bo že 19. avgusta odprtje razstave slavnega slovenskega kiparja Frančiška Smerduja, kot jo pripravja umetnostna zgodovinarka dr. Nelida Nemec.
Marijan Zlobec