Baročni ansambel iz Vroclava ob predsedovanju Poljske Svetu EU


Na 72. Ljubljana Festivalu je v Križevniški cerkvi sinoči nastopil Baročni ansambel iz Vroclava. Pred tem je gostoval še v Kostanjevici na Krki v okviru koncertov, ki jih vsako leto v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja kot sponzor novomeška Krka.

Nagovor poljskega veleposlanika, njegove ekselence Krzysztofa Olendzkija, vse fotografije Marijan Zlobec

Gostovanje poljskega ansambla pa poteka v okviru kulturnih programov, ki jih pripravljajo ob predsedovanju Poljske Svetu Evropske unije. O tem je z odra pred koncertom v pozdravnem nagovoru spregovoril veleposlanik, njegova ekselenca Krzysztof Olendzki.

Krzysztof Olendzki je spomnil na sodelovanja poljskih glasbenikov s Festivalom Ljubljana; posebej je omenil lanski koncert poljskega zbora v cerkvi sv. Jakoba, ki je bil posvečen Višegrajski skupini srednjeevropskih držav, v kateri so Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska, s tem v zvezi pa omenil sodelovanje teh držav s Slovenijo ter prizadevanja za skupno dobro, saj je danes entuziazma za sodelovanje med državami Višegrajske skupine in v Srednji Evropi bistveno več. Spomnil je na lansko pomoč ob velikih poplavah, ki so prizadele Slovenijo.

Veleposlanik je predstavil tudi gostujoči ansambel in posebej omenil skladatelja Kasparja Försterja, ki je večkrat bil v Italiji in tja potoval preko Slovenije in je bil povezan tudi s tedanjo slovensko glasbeno kulturo.

Posebej je omenil, da se je skladatelj Kaspar Förster rodil v Gdansku oziroma Danzigu, kot ga poimenujejo Nemci, ki je mesto in pristanišče podobno Kopru, kot je dejal.

Baročni ansambel iz Vroclava je specializiran za zgodovinske koncerte in se osredotoča na odkrivanje malo znanega repertoarja iz Srednje Evrope. Izvaja predvsem poljsko renesančno in baročno glasbo, od komornih skladb do oratorijev in kantat.

Wrocław Baroque Ensemble je leta 2012 ustanovil Andrzej Kosendiak in že od samega začetka deluje pod njegovim umetniškim vodstvom, trenutno pa je eden od ansamblov, ki delujejo pri Nacionalnem forumu glasbe v Wrocławu. Njegovo jedro sestavljajo izjemni inštrumentalisti in pevci iz evropskih držav (Poljske, Češke, Velike Britanije in Nemčije).

Zasedba se ponaša že z bogatim katalogom posnetkov, ki vključuje serijo albumov, posvečenih delom poljskih baročnih skladateljev – Grzegorza Gerwazyja Gorczyckega, Bartłomieja Pękiela, Marcina Mielczewskega, Stanisława Sylwestra Szarzyńskega, Mikołaja Zieleńskega in Jaceka Różyckega (CD Accord). Albumi so na voljo na Spotifyju, po vsem svetu pa jih distribuira Naxos; prejemajo pozitivne ocene, med drugim na MusicWeb International, ClassicsToday.com in Fanfare Archive.

Prvi album z glasbo Gorczyckega je leta 2013 prejel nagrado Wrocław Music Award, naslednji albumi so bili nominirani za nagrado Fryderyk (leta 2013, 2015, 2017–2021, 2023), leta 2019 je to nagrado prejel album Mielczewski II , leta 2021 – Mikołaj Zieleński (oba v kategoriji “Album leta – stara glasba”). Leta 2015 je izšel album Salzburska Masza Maryjna z Mozartovo liturgično glasbo, posnet skupaj z Deškim zborom NFM pod vodstvom Andrzeja Kosendiaka. Leta 2022 je skupina izdala prvi vinilni album z Gorczycki Completorium in album Marcin Józef Żebrowski – Vesperae in Visitatione Beatae Mariae Virginis (nagrajen s Fryderyk 2023 in nominiran za Opus Klassik 2023). Musica liturgica je zadnji album skupine, ki so ga posneli skupaj z organistom Marcinom Szelestom. Vključevala je vsa ohranjena dela Marcina Leopolita, pa tudi anonimne skladbe iz tabulatur, Wacława iz Szamotułyja in dve prvič posneti skladbi Francesca Maffona.

Baročni ansambel iz Vroclava je sodeloval na pomembnih mednarodnih festivalih, kot so Wratislavia Cantans, Ohridsko poletje, Emilia Romagna Festival, Usedomer Musikfestival in Ljubljana Festival ter nastopal v številnih mestih na Poljskem in drugod v Evropi.

Andrzej Kosendiak je dirigent in pedagog, eden najaktivnejših glasbenikov in organizatorjev glasbenega življenja na Poljskem. Diplomiral je na Fakulteti za kompozicijo, dirigiranje in glasbeno teorijo Akademije za glasbo v Wrocławu. V letih 2001–2009 je bil vodja Medoddelčnega studia za staro glasbo, leta 2013 pa je doktoriral. V letih 2014–2016 je predaval na Akademiji za glasbo v Gdansku. Leta 2021 je pridobil naziv profesor. Od leta 2018 poučuje na svoji alma mater. Leta 2005 je postal direktor Wrocławske filharmonije in mednarodnega festivala Wratislavia Cantans – spremenil je podobo obeh institucij in ju preoblikoval v Državni forum glasbe Witold Lutosławski.

Odprtje novega sedeža Nacionalnega glasbenega foruma, ki je nastal na njegovo pobudo in prizadevanja, je prejel nagrado Korifej poljske glasbe 2016 v kategoriji Dogodek leta. Andrzej Kosendiak je prispeval tudi k ustanovitvi Združenja poljskih filharmonikov, v katerem je bil tri mandate predsednik upravnega odbora. V letih 2016–2019 je bil podpredsednik Sveta za umetniške ustanove pri Ministrstvu za kulturo in narodno dediščino, je član Programskega sveta za glasbo NUMŠT, od 2021 pa univerzitetnega sveta Ekonomske univerze v Wroclawu in žirije arhitekturnega natečaja za novo dvorano v Beogradu.

Ustanovil je nove umetniške skupine, med drugim: Zbor NFM, Baročni ansambel Wrocław, Deški zbor NFM in Dekliški zbor NFM, ki so prav tako nastali na pobudo festivala LEO v Vroclavu. Poleg tega je bil eden od soustanoviteljev mesečnika »Muzyka w Mieście«, ki ga je v letih 2012–2018 izdajal Nacionalni glasbeni forum. Dirigenta zanima predvsem stara glasba. Leta 1985 je ustanovil Collegio di Musica Sacra, leta 2013 pa Wrocław Baroque Ensemble, katerega umetniški vodja je. Posnel je prej neznana dela iz Univerzitetne knjižnice v Wrocławu in knjižnice v Strasbourgu (Glasbena nagrada Wrocław – glasbeni dogodek leta 2000 za album Musica da Chiesa ), skladbe Grzegorza Gerwazyja Gorczyckega (Glasbena nagrada Wrocław 2013), Bartłomieja Pękiela in Marcina Mielczewskija; večina teh posnetkov je bila nominirana za nagrado Fryderyk, leta 2019 pa jo je osvojil album Mielczewski II (album leta – zgodnja glasba).

Andrzej Kosendiak redno dirigira filharmoničnim ansamblom na Poljskem in v tujini. Nastopal je v številnih evropskih državah, v ZDA (vključno s sodelovanjem z Univerzo Severne Karoline v Chapel Hillu) in na Kitajskem. Izredno aktiven je na izobraževalnem področju. V letih 1990–2000 je bil inšpektor Umetnostno izobraževalnega centra, v letih 2000–2001 pa direktor Sektorja za programiranje in nadzor umetniškega izobraževanja na Ministrstvu za kulturo in narodno dediščino. Bil je pobudnik izobraževalnih projektov, kot so Singing Wrocław, Singing Poland, mednarodna zborovska srečanja Singing Europe, Sing to me, mama, sing to me, dad. Zahvaljujoč njegovi podpori so bili ustanovljeni: Poljski narodni mladinski zbor, Zborovska akademija, Akademija za staro glasbo (letni festival, ki združuje mojstrske tečaje s koncerti), Orkestrska akademija (pripravlja glasbenike za delo v profesionalnih zasedbah), kot tudi Izobraževalni center NFM. Bil je začetnik programa Musica polonica rediviva, katerega namen je izvajati poljsko glasbo mladih umetnikov po vsem svetu ob podpori konservatorijev in festivalov (doslej je bil program izveden v sodelovanju s Konservatorijem Koninklijk v Haagu, Conservatorio di Musica Luca Marenzio iz Brescie in Conservatorio Superior de Música de Aragón v Zaragozi). Umetnik je tudi začel serijo plošč 1000 let glasbe v Wrocławu in Witoldu Lutosławskem. Opera omnia.

Zahvaljujoč njegovim prizadevanjem je bil uresničen fonografski projekt, ki je vključeval posnetke velikih oratorijskih del. Doslej izdani albumi so dvakrat prejeli nagrado BBC Music Magazine Award, Diapason d’Or in Editor’s Choice revije Gramophone. Leta 2018 je izšel album s Spektrami Stanisława Moniuszka pod dirigentskim vodstvom Andrzeja Kosendiaka – posneli so ga izjemni pevci in igralci, Zbor NFM in Baročni orkester Wrocław; prejel je nagrado Fryderyk 2019 (album leta – zborovska, oratorijska in operna glasba). Albuma AM Bononcini: La decollazione di San Giovanni Battista iz Wrocław Baroque Orchestra in Mikołaj Zieleński: Offertoria et communiones totius anni Wrocław Baroque Ensemble – oba izvedena pod taktirko direktorja National Forum of Music – sta bila nominirana v Baročni vokal kategoriji za mednarodne nagrade za klasično glasbo leta 2020 oziroma 2021. Založba s skladbami Zieleńskega je bila nagrajena z nagrado Fryderyk 2021 (Album leta – zgodnja glasba). Leta 2022 je po zaslugi Andrzeja Kosendiaka izšel prvi vinilni album National Forum of Music, ki ga je pod njegovo taktirko posnel Wrocław Baroque Ensemble, s Completoriumom Grzegorza Gerwazyja Gorczyckega, torej glasbeno priredbo izbranih delov skladbe.

Andrzej Kosendiak je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim: Tulipani nacionalnega dneva življenja v kategoriji socialne pobude (2011) za projekt Sing to me mama, sing to me dad, nagrado predsednika Wrocława (2016), Lower Šlezijski ključ do uspeha v kategoriji največja osebnost v promocijski regiji (2016), nagrade Radio Wrocław Kultura – Emocje v kategorijah osebnost kulturne sezone (2017) in klasična glasba (2018), avstrijski častni križ 1. stopnje za zasluge v znanosti in umetnosti (2018), Vroclavski diamant (2018), Zlati častni znak za zasluge v Spodnjem Šlezijskem vojvodstvu (2018), nagrada Kolegija rektorjev univerz v Wrocławu in Opolu za dejavnosti, namenjene povezovanju akademskih skupnosti (2019), Zlati častni znak mesta Wrocław »Wrocław z zahvalo – Wratislavia grato animo« (2020), za izjemne prispevke k popularizaciji kulture in dejavnosti za umetniško izobraževanje in razvoj glasbe pa je prejel častniški križ Red Polonia Restituta (2023).

Ta obširnejši prikaz Baročnega ansambla iz Vroclava ter njihovega dirigenta se zdi primeren ob slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki večjega števila veleposlaništev v Sloveniji, iz slovenskega zunanjega ministrstva, med gosti smo opazili tudi prvega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta ter ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Stanislava Zoreta.

Izbor skladb Kasparja Försterja (1616 – 1673) je bil tako nekakšna vez med baročnima glasbenima kulturama, čeprav bi slovenski muzikologi kakšno natančnejšo vez morali šele odkriti, a se v zadnjem obdobju Muzikološki inštitut ZRC SAZU, zasnovan leta 1972, ustanovljen leta 1980, najbolj raziskovalno ukvarja ravno s tem.

Čeprav se je Kaspar Förster ukvarjal z glasbo tako kot že njegov oče, je hitro dosegel domači in mednarodni odmev.

Kaspar Förster (tudi Caspar Foerster) (krščen 28. februarja 1616 v Gdansku – 2. februarja 1673 v Olivi blizu Gdanska) je bil nemški pevec in skladatelj. Förster je študiral glasbo pri svojem očetu Kasparju (1574-1652) in nato pri Marcu Scacchiju v Varšavi. Pel je bas in dirigiral zborom na poljskem dvoru v Varšavi od leta 1638 do okoli leta 1643, nato pa med letoma 1652 in 1655 služil kot kapelnik Frederika III. Danskega v Kopenhagnu. Leta 1655 je izbruhnila vojna med Dansko in Švedsko in Förster se je vrnil v Gdansk, delal kot kantor v tamkajšnji Marijini cerkvi. Od leta 1661 do 1667 se je vrnil k Frederiku. V tem času je večkrat obiskal Benetke in odigral vlogo pri prenašanju vidikov italijanskega glasbenega stila v severno Evropo. Študiral je tudi pri Giacomu Carissimiju v šestdesetih letih 16. stoletja. Pozno v življenju je na kratko delal v Hamburgu, preden se je vrnil v svoj rojstni kraj. Försterjeva ohranjena dela so večinoma sakralne kantate za tri glasove, z dvema violinama in kontinuom. Približno 35 jih je preživelo in ​​pogosto vsebujejo zelo nizke in težke basovske dele. Njegova druga dela vključujejo dva oratorija, šest trio sonat in štiri posvetne kantate.

Baročni ansambel iz Vroclava je za svoj koncert v Križevniški cerkvi pripravil izbor sakralnih del, s katerim je dirigent želel poudariti tako skladateljske kot izvajalske vrline in v samem ambientu Križevniške cerkve uspel spomniti tudi na ljubljansko večstoletno sakralno arhitekturo, ki je ravno v baroku dobila svoj vrhunec in vzbuja spoštovanje tako arhitekturnih kot umetniških dosežkov, saj je bila Ljubljana zgolj mestece z okrog 6000 prebivalci. Najbrž je podobno velik bil tedaj tudi Vroclav, ki so ga nedavne ankete uvrstile med deset najlepših, a turistično bolj ali krivično prezrtih evropskih mest.

Poslušali smo uvodni Credo quod redemptor – Verujem, da živi moj Odrešenik, v katerem sta se takoj izkazala dva moška glasova, kontratenorist in baritonist  s soli in prepletanjem glasov in seveda s ponižno iskreno hvalnico Gospodu, ki ohranja tako intimo, s prvoosebno izpovedjo, kot tip splošne lahko bi rekli molitve ali religiozne izpovedi.

Sledila je skladba Celebramus te Jehova – Slavimo te Jahve z nastopom dveh solistk: sopranistke in mezzosopranistke, prav tako s solo pasažami kot v duetu, kjer smo že začutili modernejši baročni izraz, ki ga je dopolnjevala spremljava baročne harfe, theorbe, prve in druge violine, čela in kontrabasa ter v ozadju kontinua.

Zgodba ali tekst je zelo zanimiv, ker govori o pasti Gospodovi, ki človeka preizkuša in mu da možnost izbire med dobrim in zlim, in ko slehernik to spozna, slavi Gospoda, oznanja njegovo ime in dobra dela. V interpretaciji je bila opazna novejša izgovarjava latinščine s č namesto poprejšnjega c.

Najbolj zanimiva je bila tretja skladba Dialogi Davidis cum Philisteo (Congregantes Philistei) – Davidov pogovor s Filistejcem (Zbiranje Filistejcev).

Tu gre že za pravcato scensko glasbo z uvodnim pripovedovalcem tenorista z bogatimi koloraturami, potem nastopi zbor, sestavljen iz šestih pevcev in tremi pevkami, sledi nastop baritonskega Filistejca. Tu se zgodba zaplete, saj iz filistejskega tabora pride mož po imenu Goljat.

Njegov basovski nastop je grotesken in ošaben: zakaj Izrael še naprej okleva ? Zdaj zasijal je dan namenjen boju. Sledi basovska pripoved in izziv najpogumnejšim borcem, da bi se upali spopasti z njim. In seveda neizmerna samohvala; Goljat se primerja z najmočnejšimi in ljudi ne bo rešil niti Mars (Ares), antični bog vojne, nasilja in prelivanja krvi. Kot Ares je član dvanajsterice bogov Olimpa.

Spet nastopi pripovedovalec in komentira strah Savla in izraelskega ljudstva, zbor pa joče nad kruto usodo Izraela in pošilja v boj silaka, ki se bo spopadel z Goljatom. Ta zahteva za spopad z njim enega bojevnika po izboru Savlovih služabnikov. Šlo bo za osebno in kolektivno usodo, ki pa jo Goljat izpove tako rekoč deklarativno. V glasu nastopajočega basista je širši izrazni in karakterni razpon, ki že kaže na skladateljevo zavedanje prve operne tradicije baročne opere, ki jo je verjetno spoznal v Benetkah, saj so tam že izvajali npr. Claudia Monteverdija.

V tem dramaturškem, lahko bi rekli kar sodobnem dojemanju psihologije dogajanja, stopi na prizorišče David in izpove svoje mladostno junaštvo in prepričanje v svojo zmago, ker stoji za njim sam Bog, ki mu daje moč. Davida ni interpretiral moški glas, ampak ga je poosebila ženska z milino nedolžnosti.

Goljat se norčuje, češ kakšna ujma pretresa Izraelce, ki pošiljajo v boj neoboroženega mladeniča. V odgovoru David še enkrat izpove svoje poosebljanje Božje volje in moči ter lastne izbranosti za to zgodovinsko nalogo. Jahve je izbral njega in mu določil usodo.

Spet nastopi pripovedovalec in na koncu slišimo nekakšen pok, kot da je kamen iz Davidove frače ravnokar zadel Goljata v glavo in ga ubil.

Logičen je radostni nastop ljudstva (zbora) in opevanje junaka Davida.

Morala zgodbe je vsem znana, v koncertni izvedbi pa je bilo slišati delitev zbora z odmevom petja pevk.

Ta kompozicija žal privablja pomisel na sedanja vojaška dogajanja, tako da upravičeno lahko podvomimo, da bo nad viharji vojn zmagovito korakal človeški rod.

Četrta kompozicija Kasparja Försterja je bila Sonata a 3 v izvedbi celotnega inštrumentalnega ansambla s soloma prve in druge violine, a so nastopili sami, brez dirigenta.

Peta kompozicija je bila Ad arma fideles – K orožju, o zvesti, v kateri se uvodoma prepletajo trije glasovi: sopran, mezzosopran in bariton. Poziv k orožju je žal prav tako moderen. Dve pevki prosita Boga za njegovo pomoč, nakar se jima pridruži še bas v pozivu na boj. Prošnja Jezusu se tu zdi bolj kot ritual, saj je konec skladbe spet klic k orožju.

Vsa ta tematika, kot jo je v prvem delu svojega koncerta odlično predstavil Baročni ansambel iz Vroclava, postavlja pred nas ogledalo zgodovine in njenega večnega ponavljanja na vsakokratni še hujši vojni in vojaški, smrtonosni podlagi.

Koncert je izpustil dve sicer napovedani Försterjevi skladbi in se brez pavze nadaljeval z italijanskim skladateljem Giacomom Carissimijem in njegovim oratorijem Jephte (Historia di Jephte) – Jefta (Jeftova zgodba).

Jephte ali Historia di Jephte je pomemben primer oblike Historia Sacra iz sredine 17. stoletja, ki jo je okoli leta 1650 (verjetno 1648) uglasbil Giacomo Carissimi, in temelji na zgodbi o Jeftu v starozavezni knjigi sodnikov. Delo sledi klasični zgodnjebaročni oratorijski obliki s svetopisemskim besedilom, ki ga interpretirajo solisti in zbor, povezuje pa pripovedovalec. Približno petindvajsetminutna skladba ima vse oratorijske značilnosti svojega časa. Nastopajo tenorist kot Jephte, sopranistka kot Jephtejeva hči, altistka kot Historicus ali pripovedovalec, štirje neimenovani solisti: sopranistki, alt in bas, prav tako kot Historicus, basist, prav tako kot pripovedovalec, kar kaže na pripovedno širino in še bolj pestrost.

Oratorij sprva slavi zmago Izraela, kar najbolj zahvalno poudarja Jephtejeva hči. Sledi preobrat z Jephtejevo zaobljubo Bogu, da bo v primeru izraelske zmage v vojni žrtvoval prvo bitje, ki mu bo ob prihodu domov prišlo naproti. To pa je lastna hči. Na koncu pa sledi objokovanje njene deviškosti, saj se je umaknila v gore, kjer bo objokovala svojo smrti zapisano mladost brez ženina in izkustva ljubezni.

Izvedba Jephte je bila imenitna, izpovedno ter solistično diferencirana, s soli in odmevom glasov iz zakristije ter manjšimi soli inštumentalistov.

Čeprav je v programu kot solistka navedena le ena pevka, to je sopranistka Alicia Almo kot Jephtejeva hči, bi bilo bolj korektno, če bi poimensko navedli čisto vse nastopajoče, tako kot smo njihova imena imeli natisnjena v dosedanjih koncertnih programih 72. Ljubljana Festivala. Kljub vsemu gre za ansambel s solisti in sami, ko pošiljajo svoje programe v Ljubljano, najbolje vedo, kdo so in kaj bodo izvedli. Tokrat pa je bil program z nastopajočimi predstavljeni  najslabše med vsemi.

Koncert je bil odličen in je ansambel z dirigentom dočakal zelo dolge aplavze, tako da so ponovili sklepni zbor Plorate filli Israel, plorate omnes virgines…

Spet bi se dalo pomisliti na kaj konkretnega. Kako nas zgodovina zasleduje; celo na koncertih.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja