Na 72. Ljubljana Festivalu se bo v ponedeljek, 22. julija, ob 21. uri v Slovenski filharmoniji na koncertnemu večeru italijanske in ruske glasbe 19. stoletja, prvič pri nas predstavil Orchestra Sinfonica del Conservatorio Vincenzo Bellini di Catania (Simfonični orkester Konservatorija Vincenzo Bellini iz Catanie) pod vodstvom dirigenta Epifania Comisa.
Epifanio Comis med dirigiranjem, foto Vincenzo Mineo
Na celovečernem koncertu se bodo predstavili s Sinfonijo iz opere Norma in nekaj najbolj priljubljenimi arijami Vincenza Bellinija, ki jih bo interpretirala odlična sopranistka Serena Sáenz.
Koncert v Teatro Massimo v Catanii
Uvodni del glasbenega večera vključuje tudi skladbo Poklon Belliniju Saveria
Mercadanteja, v kateri je mogoče slišati znana Bellinijeva dela v novi orkestralni preobleki.
Koncertni večer se bo zaključil z glasbo velikega ruskega romantika Petra Iljiča Čajkovskega, in sicer z izvedbo njegove Simfonije št. 4 v f-molu.
Epifanio Comis na koncertu v Križevniški cerkvi, foto Marijan Zlobec
Italijanski pianist in dirigent Epifanio Comis se je izobraževal pri uglednih glasbenikih, kot so Agatella Catania, Lazar Berman in Piero Rattalino. Danes je znan kot organizator številnih mojstrskih tečajev na pomembnih ustanovah v New Yorku, Varšavi, Monsu, Parizu, Moskvi in Bukarešti, prav tako pa poučuje na Mojstrskih tečajih Festivala Ljubljana. Poleg tega je direktor in profesor na Konservatoriju Vincenzo Bellini iz Catanie, kjer je leta 2020 ustanovil zdaj že zelo aktivni Orchestra Sinfonica del Conservatorio Vincenzo Bellini di Catania (Simfonični orkester Konservatorija Vincenzo Bellini iz Catanie), v katerem sodelujejo tudi učitelji in študenti Glasbenega združenja Etnea. V Ljubljani se bodo predstavili s pisanim programom, z uvodno sinfonijo iz opere Norma in nekaj najbolj priljubljenimi arijami Vincenza Bellinija.
Serena Sáenz, foto splet
Te bo zapela sopranistka Serena Sáenz, ki je leta 2022 osvojila drugo mesto na mednarodnem pevskem tekmovanju Operalia. Prvi del vključuje tudi skladbo Saveria Mercadanteja, enega vodilnih italijanskih opernih skladateljev svojega časa, čigar slog je vplival na Giuseppeja Verdija. V drugem delu bodo izvedli Simfonijo št. 4 v f-molu Petra Iljiča Čajkovskega, ki se giblje med klasično strukturo in simfonično pesnitvijo Franza Liszta.
Epifanio Comis, foto Marijan Zlobec
- orkester prihaja iz rojstnega kraja romantičnega skladatelja Vincenza Bellinija, po katerem se tudi imenuje
- orkester v Teatro (Gledališču) Massimo v Catanii pogosto izvaja dela Bellinija, Puccinija, Rossinija ter tudi Čajkovskega in Johanna Straussa mlajšega
- Epifanio Comis se lahko pohvali z nastopi v priznanih glasbenih dvoranah, kot je Carnegie Hall v New Yorku
- leta 2013 je Epifanio Comis postal prejemnik prve mednarodne nagrade Sergeja Rahmaninova
- sopranistka Serena Saénz je leta 2021 zmagala na Mednarodnem pevskem tekmovanju Montserrat Caballé
- Serena Saénz je nastopila na priznanih odrih, med drugim v Berlinski državni operi, Dunajski državni operi ter Gran Teatro de Liceu v Barceloni.
Teatro Massimo je zelo razkošen
Program:
Vincenzo Bellini:
“Eccomi in lieta vesta”, arija Julije iz opere Capuleti in Montegi
“Qui la voce…Vien, diletto”, arija Elvire iz opere I Puritani
Sinfonija iz opere Norma
“Casta Diva”, arija Norme iz opere Norma
Saverio Mercadante: Poklon Belliniju, sinfonija za veliki orkester
Vincenzo Bellini: “Ah! non credea mirarti”, arija Amine iz opere Mesečnica
Serena Sáenz, foto splet
***
Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. v 4 v f-molu, op. 36
Vodja mednarodnih mojstrskih tečajev za klavir, foto Marijan Zlobec
Špansko sopranistko Sereno Sáenz so mediji hvalili zaradi njene “muzikalnosti, dobrega okusa, svetlih visokih tonov z dobrimi koloraturami.” Čeprav je mlada umetnica, je redno angažirana v vodilnih opernih hišah, vključno s Staatsoper Berlin, Gran Teatre Liceu in Teatro Real. Leta 2021 je bila dobitnica prve nagrade mednarodnega pevskega tekmovanja Montserrat Caballé in je bila nagrajena z več nagradami tako na tekmovanju v pariški operi kot na tekmovanju Viñas, vključno z nagrado občinstva v Parizu in Montserratu. Leta 2022 je debitirala kot Norina v Don Pasqualu v Fundació Opera de Catalunya, to vlogo pa je pela tudi v Gran Teatre del Liceu v Barceloni. Prav tako bo Zerlina v novi produkciji Don Giovannija v Staatsoper Berlin z Vincentom Huguetom in Danielom Baremboimom.
Serena Sáenz, foto spletni pofil
Vrhunci njenih zadnjih sezon so Lucia di Lammermoor v Gran Teatre del Liceu, Zerbinetta v Ariadni na Naxosu, Nannetta v Falstaffu in Pamina v Čarobni piščali tako v Staatsoper Berlin kot v Operi de Oviedo kot Kraljica noči v Čarobni piščali. Pela je tudi v scenski kantati Carmina Burana pod vodstvom Simona Halseyja, Scarlattijev program z Accademio Bizantina na festivalu Barroktage v Berlinu, v Mozartovi maši v c-molu z orkestrom in zborom RTVE ter v Mahlerjevi Simfoniji št. 4 s Simfoničnim orkestrom Euskadi pod vodstvom Semyona Bychkova. Med njenimi prihajajočimi angažmaji bo nastop v Čarobni piščali v Barceloni pod taktirko Gustava Dudamela in bo debitirala v Teatro Real v Madridu in Kongelige Theater v Kopenhagnu. Študirala je na Conservatorio del Liceu v Barceloni ter zaključila magistrski študij in diplomo Konzertexam na Hochschule für Musik Hanns Eisler v Berlinu. Leta 2018 je za dve sezoni postala članica Internationales Opernstudio Staatsoper Berlin, kjer je kmalu po pridružitvi prevzela vodilne vloge v Staatsoper Berlin. Udeležila se je mojstrskih tečajev pri Montserrat Caballé, Marielli Devia, Teresi Berganza, Neilu Shicoffu in drugih. Vzporedno z glasbenim študijem se je Serena Sáenz obsežno izobraževala iz baleta in sodobnega plesa v Barceloni, tekoče pa govori angleško, italijansko in nemško.
Serena Sáenz, foto spletni pofil
Marijan Zlobec