Balet Spartak kot epopeja največjih dimenzij


Sinočnja prva predstava celovečernega baleta Spartak Arama Hačaturjana v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je padla v najslabše vremenske razmere, tako da je bilo mnogim obiskovalcem spričo naliva težko priti do CD. No, eni smo se zmočili do kolen, a se do sklepnih burnih stoječih aplavzov in ovacij že posušili. Danes sledi ponovitev z isto izvajalsko zasedbo.

Prizor s predstave, foto Darja Štravs Tisu

Dočakali smo sijajno izvedbo Spartaka gostujočega ansambla iz Astane, prestolnice bogatega Kazahstana. Kdor je lani obiskal v Križankah dva baletna večera najboljših solistov, si je le še želel kakšnega celovečernega baletnega spektakla. Spartak je bil sicer prvič izveden v Ljubljanski operi leta 1972.

Prizor s predstave, foto Marijan Zlobec

Aram Hačaturjan je balet Spartak  začel pisati decembra 1941, v najbolj tragičnih dneh druge svetovne vojne. Za inspiracijo sta mu bili zelo pomembni junaška podoba Spartaka in tema upora sužnjev v starem Rimu. Delo je bilo dokončano leta 1954 in uprizorjeno dve leti kasneje. Balet je dobil končno obliko, ko je leta 1968 Jurij Grigorovič, mojster sovjetskega baleta, pripravil novo, psihologistično in tragično napeto postavitev. Glasba uteleša najboljše lastnosti skladatelja: svetle podobe, razkošne množične scene in edinstveno melodičnost, v kateri je evropski zvok organsko združen z orientalskimi podtoni.

Mojstrstvo brez primerjave, foto Darja Štravs Tisu

Balet je izvedlo The State Opera and Ballet Theatre Astana Opera – Državno operno in baletno gledališče Astana Opera v sodelovanju z Orkestrom in Ženskim zborom Slovenske filharmonije.

Prizor s predstave, foto Marijan Zlobec

Gledališče v Astani je bilo ustanovljeno leta 2013 na pobudo prvega predsednika Republike Kazahstan Nursultana Nazarbajeva in se je s svetovnimi turnejami in sodelovanjem z zvezdami, kot so Plácido Domingo, Zubin Mehta, Valerij Gergijev in Ana Netrebko, hitro uveljavilo kot ena največjih tovrstnih institucij v Srednji Aziji.

Prizor s predstave, foto Marijan Zlobec

V njegovem delovanju je poleg izvajanja klasičnih uspešnic mogoče najti tudi željo po podpiranju kazahstanskih skladateljev. Astana je že lani, na 71. Ljubljana Festivalu, osupnila občinstvo z izvedbo različnih baletnih odlomkov.

Prizor s predstave, foto Darja Štravs Tisu

Prvo dejanje Spartaka

Vojaške legije Rimskega cesarstva pod vodstvom Krasa v kruti
osvajalski akciji uničujejo vse na svoji poti. Med zaporniki, ki so
obsojeni na suženjstvo, sta zajeta tudi Spartak in Frigija. Trgovci
s sužnji ju ločijo ter ju prodajo na trgu s sužnji. Mimes in kurtizane zabavajo goste v Krasovi palači, norčujejo se iz Frigije, Krasove nove sužnje. Ajgina in Kras rajata v divjih bakanalijah. V zanosu omame Kras zahteva boj dveh gladiatorjev do smrti. Zmaga Spartak, ki se odloči, da tako ne more naprej in si mora povrniti svobodo. Spartak spodbuja gladiatorje k uporu. Prisežejo mu zvestobo in se osvobodijo.

Prizor s predstave, foto Marijan Zlobec

Drugo dejanje

Ko osvobojeni Spartakovi privrženci na Apijski poti srečajo pastir-
je, jih nagovorijo, naj se pridružijo vstaji. Pastirji in prebivalstvo razglasijo Spartaka za vodjo. Misel na ljubljeno Frigijo, ki ostaja v
ujetništvu, Spartaku ne da miru. Poišče jo v Krasovi vili. Ajgina že
dolgo načrtuje zapeljati Krasa in si pridobiti moč nad njim, da bi
tako lahko vstopila med rimsko plemstvo. Kras v svoji vili slavi vse svoje dosedanje zmage. Praznovanje je končano, ko Spartak in
njegovi možje obkolijo vilo. Kras in Ajgina pobegneta. Spartakovi
možje ujamejo Krasa in ga želijo ubiti, vendar Spartak pozove
Krasa na boj ena na ena. Spartak ga porazi, vendar ga ne ubije.
Krasova kazen je sramota zaradi poraza.

Prizor s predstave, foto Marijan Zlobec

Tretje dejanje

Krasa razjeda ponižanje. Ajgina ga spodbuja, naj se maščuje.Tako Kras strne svoje vojaške vrste in se poda na pot nad Spartakove privržence. Ajgina kleveta v Spartakovem taboru. Zaradi strahopetnosti nekateri bojevniki zapustijo Spartaka, ki v nagovoru pove, da bo bitka tragična, vendar je pripravljen žrtvovati svoje življenje za svobodo; podajo se v boj. Ajgina s kurtizanami može, ki so zapustili Spartaka, zapeljuje z vinom in erotičnimi plesi. Ko jih zvabi v past, jih preda Krasu, ki se želi maščevati; Spartak bo plačal s smrtjo za ponižanje, ki mu ga je prizadejal. Krasova rimska legija obkoli Spartakove može, ki neustrašno in v neenakem boju umirajo. Rimski vojaki padle križajo na svojih kopjih.

Prizor s predstave, foto Marijan Zlobec

Frigija pobere Spartakovo telo, žaluje za svojo ljubeznijo in poziva
nebesa, naj ostane spomin na Spartaka večen. (Iz programa Metke Sulič)

Spartak, foto Darja Štravs Tisu

Altinaj Asilmuratova, umetniška vodja Astana Opera Ballet Company (baleta Državnega opernega in baletnega gledališča Astana Opera)

Jurij Grigrovič, koreograf in libretist

Abzal Muhtidinov, dirigent

Prizor s predstave, foto Darja Štravs Tisu

Simon Virsaladze, scenograf in kostumograf
Ruslan Pronin, koordinator produkcije in asistent koreografa
Oksana Cvetinska, asistentka koreografa
Mihail Sapožnikov, oblikovalec
Ljudmila Jus, Elena Necjetajeva-Dolgaleva, kostumografinji
Aleksej Perevalov, oblikovalec luči
Jeržan Dautov, glavni zborovodja

Prizor s predstave, foto Marijan Zlobec

Ženski zbor Slovenske filharmonije

Gregor Klančič, zborovodja Zbora Slovenske filharmonije na predstavi

Prizor s predstave, foto Darja Štravs Tisu

Zasedba:
Spartak: Bahtijar Adamžan
Kras: Arman Urazov
Frigija: Madina Unerbajeva
Ajgina: Ajgerim Beketajeva
Gladiator: Serik Nakispekov

Bahtijar Adamžan, foto Darja Štravs Tisu

Najbolj smo občudovali odlične baletne soliste.

Prizor s predstave, foto Marijan Zlobec

Večkrat nagrajeni kazahstanski plesalec in prejemnik državne mladinske nagrade daryn, častni delavec Kazahstana, Bahtijar Adamžan, je bil vsaj osemkrat prvonagrajenec bodisi na državnih tekmovanjih bodisi na tekmovanjih v tujini. Diplomiral je na Almatijevi koreografski šoli, imenovani po A. V. Seleznevu. Med letoma 2011 in 2013 je bil solist v Abay State Academic Opera and Ballet Theatre (Državnem akademskem gledališču opere in baleta Abaj). Med letoma 2013 in 2015 je bil solist, nato
pa glavni plesalec The State Opera and Ballet Theatre »Astana Opera« (Državnega opernega in baletnega gledališča Astana
Opera).

Prizor s predstave, foto Marijan Zlobec

Arman Urazov je diplomiral na Almatijevi koreografski šoli. Od
leta 2011 do 2013 je delal v Kulyash Baiseitova National Opera
and Ballet Theatre (Narodnem opernem in baletnem gledališču
Kuljaš Bajsejtove). Med letoma 2013 in 2019 je bil solist, od leta
2019 pa glavni plesalec The State Opera and Ballet Theatre
»Astana Opera«. Je prvi kazahstanski umetnik, ki je bil povabljen na Japonsko, kjer je nastopil v vlogi kapitana Febusa po Hugojevem romanu Notredamski zvonar (2022).

Spartak in Frigija, foto Darja Štravs Tisu

Madina Unerbajeva je diplomirala na Almatijevi koreografski šoli. Od leta 2003 do 2013 je bila glavna plesalka Kulyash Baiseitova National Opera and Ballet Theatre. Od leta 2013 je
glavna plesalka The State Opera and Ballet Theatre »Astana Opera«. Je gostujoča solistka Opéra National de Bordeaux (Nacionalne opere v Bordeauxu). Njena korepetitorka je častna umetnica Rusije Altinaj Asilmuratova. Je nosilka naziva častna
delavka Kazahstana in prejemnica mnogih nagrad.

Prizor s predstave, foto Marijan Zlobec

Ajgerim Beketajeva je diplomirala na Almatijevi koreografski
šoli, in na Čeljabinski državni pedagoški univerzi v Rusiji, kjer se je kvalificirala kot učiteljica koreografinja. Je prejemnica mnogih najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih baletnih tekmovanjih ter naziva častna delavka Kazahstana. Od leta 2010 do 2013 je bila glavna plesalka v Kulyash Baiseitova National
Opera and Ballet Theatre, nato je postala glavna plesalka The
State Opera and Ballet Theatre »Astana Opera«. Je gostujoča
solistka v St. Petersburg State Academic Ballet Theatre of Boris
Eifman (Sanktpeterburškem državnem akademskem baletnem
gledališču Borisa Eifmana).

Spartaka je dirigiral Abzal Muhtidinov, častni delavec Kazahstana in prejemnik državniškega reda kurmet, je diplomiral iz zborovskega, orkestrskega in opernega dirigiranja na Kurmangazijevem kazahstanskem državnem konservatoriju, magistriral pa na Univerzi v Yorku (Velika Britanija). Leta 1999 je ustanovil Astana State Philharmonic (Državni filharmonični orkester iz Astane). Med letoma 2000 in 2013 je bil glavni dirigent Kulyash Baiseitova National Opera and Ballet Theatre (Narodno operno in baletno gledališče Kuljaš Baiseitove). Od leta 2013 do 2015 je bil glasbeni direktor in glavni dirigent The State Opera and Ballet Theatre »Astana Opera« (Državno operno in baletno gledališče Astana Opera).

Od leta 2015 je umetniški svetovalec in namestnik glavnega dirigenta operne hiše Astana. Njegov dirigentski repertoar obsega več kot 250 del simfonične in komorne glasbe ter več kot 40 opernih in baletnih produkcij. Je avtor orkestralne priredbe
državne himne Republike Kazahstan.

Prizor s predstave

Predstava Spartaka ima vse elemente in vsebinske trenutke monumentalnosti. V njej se združujeta tako zgdovina kot legenda, boj, sovraštvo, hedonizem, nadvlada, oblast z vojaško strukturo in hierarhijo…na eni strani, in  ljubezen, občutljivost, sočutje, zvestoba, zavest ponižanosti in suženjstva, ponos, organizacija upora in boj, a tudi nihanja, izdajstva, človeške šibkosti in prilagodljivosti trenutku ali moči.

V Spartaku nastopa največji ali najštevilčnejši moški baletni ansambel na svetu. Formacije vojaškega značaja, boja, paradiranja, varovanja, groženj, zvestobe oblastniku ali uporniku, so pokazale resnično moč astanskega baletnega ansambla, kot ga ne bi dočakal morda nikjer drugje, razen morda v Moskvi v Bolšoj teatru, kjer se je bil Spartak rodil.

Ta diferenciacija družbenih struktur in hierarhij se zdi, čeprav je scensko postavljena v zgodovinski okvir, na moč sodobna, ker so določene teme, žal pa tudi vedenja ljudi, ponavljajoča se stalnica. To sta vedela tako koreograf Jurij Grigorovič kot scenograf in kostumograf  Simon Virsaladze.

A vsega tega ne bi bilo, ko bi se skladatelj ne zavedal psihologije družbenih dogajanj v konkretni antični rimski preteklosti, ki ji je v glasbi namenil nič koliko tako rekoč paradnih zvočnih struktur, kot tudi razdvojenost oziroma karakterno glasbeno slikanje, v katerem gledalec hitro prepozna lepoto večnih melodij, ko gre za človeško pozitivnost, ter hoteno vzdrževanje bolj kot ne negativnih zvočnih vtisov, ko se skladatelj ne more z njimi etično sprijazniti ali jih sprejeti kot svojo umetniško identiteto. Ta pa je nedvomno v domeni človekovega poveličanja, ne pa kakšnega krščanskega zveličanja. Religije tu ni, ker pozitivne ljudi vodi sam človeški, globoko etično prebujeni in doživeti etos.

Tu sta doma seveda oba odlična v paru, Bahtijar Adamžan kot Spartak in njegova ljubezen Madina Unerbajeva kot Frigija, oba izjemna v prepletajočih se emocijah, predanosti, vznesenosti, pogumu, zavedanju možnosti svobode, ki je vendarle obče človeški cilj. On je hkrati atletsko močan in nežen, odpuščajoč in ne čisto krut; upornik z razlogom, a poražen v svoji človešli čistosti. Frigija je ljubeče vdana, nežna, a hkrati pogumna in na koncu resnično žalostna.V svoj plesni nastop polaga vso milino.

A čar predstave je tudi v sijajnem nasprotnem polu, v obeh pogojno rečeno negativcih, kot sta jih upodobila Arman Urazov kot Kras in Ajgerim Beketajeva kot Ajgina. Njena drža in celotna interpretacija vloge med oblastno pozicijo in uživaštvom je bila prežeta s ponosom in vzvišenostjo, nekakšnim plemenitim egoizmom večno dominantne ženske, kar se je videlo v celotnem baletnem izrazu v smislu stila klasičnega baleta. Zadostuje, da spremljate in občudujete njeno sijajno visoko postavo, njene gibe nog, glave, rok, še posebej dlani in zapestij, kar predstavlja celovit ritual, nad katerim si preprosto navdušen. Tudi za oblast ali zlasti za oblast moraš biti mojster.

Lahko pa si v boju za oblast, zlasti kot moški, poosebljena moč, zloba, maščevalnost, zločinskost… Arman Urazov je bil tu prav tako sijajen in pravi junak v konfliktu s Spartakom, ki je seveda imel več težjih baletnih nastopov, pa tudi duetov.

Prav tako odličen je bil Serik Nakispekov kot Gladiator.

O zborovskih baletnih nastopih bi bilo treba napisati celo analitično razpravo, ker je pozicij in funkcij v vseh treh dejanjih Spartaka toliko kot nikjer drugje. Prevladuje večvsebinska ali diferencirana paradnost različnih položajev, se pravi odrskih postavitev, pri čemer se je manjš oder v Gallusovi dvorani od onega v Astani še vedno izkazal kot dovolj velik. Moški v različnih formacijah vojaškega ali varnostnega značaja so prevladovali, ženske so bile postavljene v različne funkcije, med katerimi je bila zelo opazna kurtizanska. Vsi so bili odlični, morda so le meči v korakanju vojščakov bili manj severnokorejski, se pravi perfekcionistični, ampak je kakšen rahlo zašepal, kot v paradah pred onim kako se že piše vnuk od Kim Il Sunga, ki sem ga bil nekoč videl v Ljubljani skupaj z maršalomTitom na Trgu revolucije, ne.

Dirigent Abzal Muhtidinov je imel s Slovensko filharmonijo in njenim Ženskim zborom, postavljenim na levi strani drugega balkona, gledano z balkona, veliko srečo. Ne pade mu kar tako na krožnik žlahtna nekajurna pojedina, kot da bi bili vsi na slavnostni večerji z osemnajstimi hodi pri naši svetovno znani šefinji Ani Roš Stojan. Malo mi je manjkalo te rimske kulinarične in seveda hedonistične prisotnosti, saj veste, da brez odlične hrane in pijače tudi kurtizane…

Dirigent je zelo velik orkester z bogatimi ali celotnimi sekcijami, še posebej izraziti panorami tolkal, a tudi s soli klarineta, oboe, flavte, saksofona, trobente, omenjenih tolkal… močno navdahnil, da je sprejel zelo redek baletni izziv, a verjetno z že poprej izraženim spoštovanjem samega Hačaturjana, ki je v Slovenji bil in je še vedno občudovan, kot so le največji ruski skladatelji in bodo večno, ne glede na politično usodo našega trenutka. Pri orkestru se je opazila velika interpretativna vnema, pri izvajanju najlepše ljubezenske melodije pa že kar pretresljivost emocij, ki se skozi balet ponavljajo.

Ženski zbor na balkonu je objokoval Spartakovo smrt.

Predstava Spartaka je naredila tako močan vtis, da jo postaviš na piedestal baletnega doživetja leta in desetletja, pri nas pa še več.

Na koncu je bilo neskončno dolgo ovacij in stoječih aplavzov; več nam ansambel iz Astane ne bi mogel dati. Ampak do drugič v Ljubljani.

  • med letoma 1964 in in 1995 je bil Jurij Grigorovič umetniški vodja baleta Državnega akademskega Bolšoj teatra iz Rusije
  • Spartakova zgodba je bila upodobljena tudi v filmu Spartak  leta 1960 v režiji Stanleyja Kubricka in s Kirkom Douglasom v glavni vlogi (oče Michaela Douglasa) – film je bil nagrajen s štirimi oskarji in je bil ob izidu najdobičkonosnejši film v zgodovini produkcijske hiše Universal Studios
  • armensko-ruski skladatelj Aram Hačaturjan je avtor prvega armenskega baleta, simfonije, koncerta in filmske glasbe
  • leta 2017 je v The State Opera and Ballet Theatre Astana Opera potekalo tudi tekmovanje Operalia Plácida Dominga
  • Astana Opera je od svojega nastanka gostovala v številnih vodilnih kulturnih ustanovah, kot so Graz Oper (Graška opera), Mariinsky Theatre (Marijino gledališče iz Sankt Peterburga), Teatro del’ Opera Roma (Rimska opera), Opera Carlo Felice Genova, Palau de les Arts Reina Sofía (Palača umetnosti kraljice Sofije) v Valencii

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja