72. Ljubljana Festival bo v julij vstopil s pestro paleto dogodkov, ki bodo obogateli poletno dogajanje v prestolnici. Med drugimi bo že 1. in 2. julija na sporedu Spartakova tragična usoda v izvedbi The State Opera and Ballet Theatre Astana Opera (Državnega opernega in baletnega gledališča Astana Opera). Danes in jutri ob 20. uri bomo na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma gledali svetovno znani balet Spartak Adama Hačaturjana.
Tiskovna konferenca z gosti iz Astane, vse fotografije Marijan Zlobec
Spartakova tragična usoda
Spartaka bo poleg plesnega ansambla Državnega opernega in baletnega gledališča Astana Opera k celoti glasbene izvedbe prispevala spremljava Orkestra in Ženskega zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Abzala Muhtidinova.
Aram Iljič Hačaturjan
Aram Hačaturjan je Spartaka dokončal leta 1954, kot svoj tretji in zadnji balet. Slavna glasba skozi razkošne melodične scene in preplet evropskih in orientalskih melodij odraža skladateljeve najprepoznavnejše značilnosti.
Prizor iz Spartaka, foto Festival Ljubljana
Koreografijo je leta 1968 pripravil mojster sovjetskega baleta Jurij Grigorovič, le-ta pa se poleg Hrestača, Trnuljčice in Ivana Groznega uvršča med njegova najslavnejša dela. Balet nas skozi tragično, napeto postavitev popelje v čas Rimskega cesarstva in vladavine Julija Cezarja, ko se je zgodil eden največjih suženjskih uporov pod vodstvom Spartaka.
Jurij Grigorovič, koreograf in libretist
Abzal Muhtidinov, dirigent
Državno operno in baletno gledališče Astana Opera
Orkester in ženski zbor Slovenske filharmonije
Altinaj Asilmuratova, umetniška voditeljica Astana Opera Ballet Company (baleta Državnega opernega in baletnega gledališča Astana Opera)
Simon Virsaladze, scenograf in kostumograf
Ruslan Pronin, koordinator produkcije in asistent koreografa
Oksana Cvetinska, asistentka koreografa
Mihail Sapožnikov, oblikovalec
Ljudmila Jus, Elena Necjetajeva-Dolgaleva, kostumografinji
Aleksej Perevalov, oblikovalec luči
Jeržan Dautov, glavni zborovodja
Ženski zbor Slovenske filharmonije
Zasedba:
Spartak: Bahtijar Adamžan
Kras: Arman Urazov
Frigija: Madina Unerbajeva
Ajgina: Ajgerim Beketajeva
Gladiator: Serik Nakispekov
Prizor iz Spartaka, foto Festival Ljubljana
Pantomimiki: Bejbaris Akaris, Sanžar Aubakirov, Bostan Kožabekov, Bakitžan Talgatulij
Trije pastirji: Serik Nakispekov, Galimžan Nurmukamet, Jerkin Rakhmatulajev, Ajbar Toktar
Štirje pastirji: Žanibek Imankulov, Sungat Kidirbaj, Turlikan Tougan, Žanibek Akmedijev
Pastirice: Žuldiz Žumažanova, Aižan Kažibajeva
Kurtizane: Anastazija Zaklinska, Natalija Kondija, Adelina Tulepova, Moldir Šakimova
Državna Opera in balet Astana, foto splet
Tiskovna konferenca v Viteški dvorani Križank, na kateri so sodelovali gosti iz Astane, moderne prestolnice Kazahstana, je prepričljivo pokazala vse veličastne, če uporabim le eno besedo, dimenzije baletnega spektakla Spartak. Med drugim smo slišali, da gre za največjo baletno predstavo po številu moških plesalcev na svetu. Kriterije za predstavo je že za Bolšoj teater v Moskvi določil sam koreograf Jurij Grigorovič, ki je zahteval same odlične plesalce, tako kot za izvedbo v Astani, ki je dobila novo odlično, veliko in sodobno tehnično opremljeno dvorano s sijajno lokacijo, eno najlepših na svetu, kar je kot poseben projekt zagovarjal sam predsednik republike Kazahstan.
Oder ima 3000 kvadratnih metrov, kar je trikrat več od odra v Gallusovi dvorani; predvsem ima še levi in desni ter zadnji oder. Prav tako ima avtomatizirano tehniko, kot je npr. dvigovanje zaves, kar pa v Cankarjevem domu še vedno vse poteka ročno.
Na tiskovni konferenci so spregovorili umetniška voditeljica Altinaj Asilmuratova, dirigent Abzal Muhtidinov, glavna solistka Madina Unerbajeva kot Frigija in interpret Spartaka Bahtijar Adamžan.
Abzal Muhtidinov
V celoti smo poslušali pohvale tako za organizatorja Festivala Ljubljana, tehničnega osebja v Cankarjevem domu, orkestra Slovenske filharmonije, za katerega je dirigent Abzal Muhtidinov dejal, da je bil takoj odlično pripravljen in je z njim delal od srede. Prav tako je pohvalil akustiko, le da se mu je zdela v prazni dvorani premočna, v polni pa bo ravno prava.
Bahtijar Adamžan
Prav tako sta bila navdušena oba solista, Bahtijar Adamžan je posebej poudaril svoj interpretativni razvoj in poglabljanje v vlogo v zadnjih desetih letih, podobne izkušnje je imela solistka Madina Unerbajeva.
Altinaj Asilmuratova je z eno besedo svetovna. O njeni predstavitvi je tekla beseda že na tiskovni konferenci lani.
“Balet je v Astani na sedanji mednarodni nivo dvignila umetniška voditeljica baleta Državnega opernega in baletnega gledališča Astana opera Altinaj Asilmuratova. Rojena v Almatiju v Kazahstanu leta 1961 v gledališki družini je otroštvo preživela v gledališkem zakulisju, izobraževati pa se je začela na Akademiji Vaganove v Sankt Peterburgu na pobudo starih staršev, ki so se ukvarjali z baletom. Diplomirala je že leta 1978, nato je bila sprejeta v Marijino gledališče iz Sankt Peterburga, kjer je bila od leta 1980 do 1990 solistka, od leta 1987 do 1999 pa primabalerina.
Altinaj Asilmuratova
Asimuratova je zaradi pogostih gostovanj v tujini, med drugim v družbi Rolanda Petita, postala bolj priljubljena v zahodnih gledališčih kot v domovini. Njen repertoar je vključeval vse vidnejše klasične baletne vloge v baletih, kot so Labodje jezero, Trnuljčica, Giselle, Don Kihot, Bajadera, Ognjeni ptič in drugi, kot tudi vrsto sodobnih del. Leta 2015 je postala umetniška voditeljica baleta Državnega opernega in baletnega gledališča Astana opera.”
Marijan Zlobec