72. Ljubljana Festival bo ponovno gostil ameriškega tenorista Jonathana Tetelmana, tokrat v Tosci Giacoma Puccinija, peti najbolj izvajani operi na svetu. Na odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu se mu bosta v sredo, 26. junija, ob 19. 30 pri upodobitvi te vznemirljive mojstrovine o ljubezni in izdaji v glavnih vlogah pridružila tudi slovenska sopranistka Rebeka Lokar in srbski baritonist Željko Lučić.
Predstava Puccinijeve Tosce v Mariboru, foto Opera SNG Maribor
S Tosco, eno najznamenitejših oper na svetu z dramatičnim prepletom strasti in ljubosumja in z njeno bogato romantično partituro bodo na 72. Ljubljana Festivalu slovesno obeležili 100. obletnico smrti Giacoma Puccinija.
Željko Lučić kot Scarpia v Metropolitanski operi v New Yorku, foto MET/Ken Howard
Opera pripoveduje zgodbo o temperamentni operni pevki Florii Tosci, ki se bori v upanju, da bi svojega ljubimca Cavaradossija osvobodila pred sadističnim policijskim načelnikom Scarpio.
Sopranistka Rebeka Lokar, foto osebni profil v Operi SNG Maribor
Opero v treh dejanjih je Puccini napisal po francoski literarni predlogi drame La Tosca Victoriena Sarduoja. Libreto sta napisala Giuseppe Giacosa in Luigi Illica, ki sta med drugim pripravila tudi besedilno predlogo za opero La boheme, katere koncertno izvedbo bo na 72. Ljubljana Festivalu predstavil dirigent George Pehlivanian s svojo operno akademijo v začetku avgusta.
Tosca je bila premierno predstavljena leta 1899 v Rimu, katero sta si ogledala tudi italijanska kraljica Margareta in predsednik vlade Luigi Pelloux. Na odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu bo Tosco v svoji režiji predstavil Pier Francesco Maestrini, v Firencah rojeni gledališki ustvarjalec in režiser. Glasba bo zazvenela v interpretaciji Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki mu bo dirigiral Simon Krečič, umetniški in glasbeni direktor Opere SNG Maribor.
V Ljubljano se po lanskoletnem uspešnem koncertu z baritonistom Ludovicom Tézierjem v vlogi Maria Cavaradossija vrača tenorist Jonathan Tetelman. V vlogi Florie Tosce bo nastopila Rebeka Lokar, ki je v Operi SNG Maribor leta 2005 debitirala z vlogo Clotilde v operi Norma.
Na odru se jima bo v vlogi barona Scarpia pridružil tudi srbski baritonist Željko Lučić, ki je leta 1997 osvojil prvo mesto na Mednarodnem pevskem tekmovanju tenorista Francesca Viñasa. Poleg treh glavnih vlog, pa bomo priča še drugim solistom, med njimi bodo na odru nastopili: tenorist Dušan Topolovec, baritonist Sebastijan Čelofiga in basist Valentin Pivovarov.
je avtor obikovanja naslovnice prve izdaje opere iz leta 1899
Pier Francesco Maestrini, režiser
Simon Krečič, dirigent
Opera Balet SNG Maribor
Simfonični orkester SNG Maribor
Zbor Opere SNG Maribor
Zsuzsa Budavari Novak, zborovodkinja
Baletni ansambel SNG Maribor
Zasedba:
Floria Tosca: Rebeka Lokar
Mario Cavaradossi, slikar: Jonathan Tetelman
Baron Scarpia, vodja policije: Željko Lučić
Cesare Angelotti: Valentin Pivovarov
Cerkovnik: Sebastijan Čelofiga
Spoletta, policijski agent: Dušan Topolovec
Sciarrone: Tomaž Planinc
Nastopajo še ječar, pastirček, vojaki, policijski agenti, meščani, umetniki
Plakat za predstavo Tosca v Narodnem gledališču v Mariboru 6. junija 1925
Vsebina
Zgodba se dogaja v nemirnih junijskih dneh leta 1800 v Rimu. Napoleon je prodiral vedno globlje v severno Italijo in privrženci idealov francoske revolucije – med njimi tudi aristokrati – so ga nestrpno pričakovali. Oblasti so močno pritegnile vajeti, da so jih krotile. Polnile so ječe, vsak dan so meščani večnega mesta slišali za nove smrtne obsodbe. Nad Rimom je plavala senca zloglasnega policijskega šefa Scarpie, ki je razpredel široko mrežo svojih zaupnikov …
Simon Krečič, foto Tiberiu Marta
Prvo dejanje
In vendar se je revolucionarju, konzulu prve rimske republike, Angelottiju posrečilo pobegniti iz zloglasne ječe na Angelskem gradu in se zateči v cerkev, kjer naj bi se preoblekel. Angelotti niti ne sluti, da v tej cerkvi njegov prijatelj in revolucionar Mario Cavaradossi slika Madonin portret. Srečanje z njim je nadvse prisrčno. Po Toskinem nenadnem obisku v cerkvi se prijatelja dogovorita o begu. Treba je hiteti, zakaj Scarpia je s topovskim strelom že mobiliziral svoje vohune. Angelottiju je na razpolago Cavaradossijeva vila oziroma vodnjak sredi parka, kjer se bo lahko skril pred zasledovalci. V zadnjem hipu se Angelotti umakne. V cerkev privihra cerkovnik z novico, da je Napoleon premagan; za njim pride sem še sam Scarpia. Njegovemu policijskemu nosu ne uide, da je bil Angelotti pred nekaj trenutki tu in da mu je pri begu pomagal Cavaradossi. Slikarjevo ljubico Tosco vpreže zdaj v svoj zloglasni vohunski voz in z njo se odpravi na zasledovanje.
Drugo dejanje
Scarpijev agent Spoletta naznani šefu aretacijo Cavaradossiija. V naslednjem trenutku je umetnik že pred Scarpio. In kakor prej agentom, tako tudi šefu policije Cavaradossi zdaj zatrjuje, da ne ve ničesar o Angelottiju. Scarpia ga hoče s silo pripraviti do govora. In ko Tosca ne more več prenašati Marijevih krikov in Scarpiji zaupa, kje se skriva Angelotti, ko se Mario s studom obrne od Tosce, ki je prijatelja izdala, v jezi še enkrat izpove svoje politično prepričanje, za kar ga Scarpia sklene usmrtiti. Pomilostil bi ga le pod pogojem, če bi se mu Tosca vdala. Tosca na videz privoli, še prej pa izprosi dovolilnici zase in za Maria, s katerima bi že jutri zgodaj zapustila Rim. Ko Scarpia napiše listine in se ves strasten približuje Tosci, ga ta zabode. Nato z dokumenti odhiti k Mariu v ječo.
Jonathan Tetelman, foto FB
Tretje dejanje
Na ploščadi Angelskega gradu piše Cavaradossi poslovilno pismo, ko prihiti Tosca in mu pove, kaj se je pravkar zgodilo. Tudi pomiri ga, zakaj vojaki ga bodo po Scarpijevem naročilu streljali le navidezno. Toda ko vojaki odidejo in Tosca vsa srečna odgrne rjuho, s katero so Maria po salvi pokrili, z grozo zazna, da je mrtev. Scarpia jo je torej nalagal. Še preden jo dosežejo vojaki, ki so že zvedeli za Scarpijevo smrt, se Tosca požene z zidov gradu v globino.
Marijan Zlobec