Lepo je bilo sinoči na polnem Kongresnem trgu na otvoritveni slovesnosti ob začetku 72. Ljubljana Festivala. Po tradiciji se je festival začel s Poletno nočjo in posvetitvijo različnim jubilejem ali osebnostim iz vrst zabavne ali popularne glasbe, tu seveda najbolj zgodovini slovenske popevke, ki vse bolj osvaja tudi mlajše generacije, rojene kakih trideset let po zlati dobi v sedemdesetih letih, ko so bili najbolj aktivni mnogi njboljši in upravičeno najbolj znani avtorji.
Poletna noč z Otom Pestnerjem in vsemi nastopajočimi, vse fotografije Marijan Zlobec
Kdaj se aktualnost spremeni v tradicijo, ta pa v zgodovino, je vprašanje, na katerega je nekako odgovoril odlični in prostorsko gibljivi povezovalec večera Mario Galunič, ko je citiral verz “čez tisoč let, ko naju več ne bo”, bo pa ostala slovenska popevka, (nastopali pa bodo roboti ali umetna inteligenca, ki bo z odra zapela natanko tako kot sinoči kot prvi solist in ob spremljavi vseh ostalih na odru Oto Pestner).
Nuša Derenda
Imeli smo srečo z vremenom, tako da je bilo razpoloženje poletnemu večeru primerno. Z odra sta spregovorila direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek in v imenu župana MOL podžupan Rok Žnidaršič. Pozdravov sta bila deležna tudi dva ministra, ni pa bilo, tako kot vedno ne, kulturne ministrice ali koga iz kulturnega ministrstva, s čimer se MK ograjuje od najbolj mednarodno znanega in uveljavljenega ali enega najstarejših in najboljših glasbenih festivalov v Evropi, kot je z odra dejal Žnidaršič.
Lara Baruca in Anika Horvat
Skrivanje kulturne ministrice pred kulturo, kar je unikum na svetu, je naravnost šokantno. Če bi se to zgodilo npr. v Salzburgu ali Bayreuthu, bi mediji tako ignoranco linčali. Seveda pa je taka ignoranca MK povezana s tem, da država za ljubljanski festival ne prispeva ničesar, kar je tudi unikum.
Mario Galunič in Didka Haberl
Večer je bil posvečen trem Štajerkam, kot je z odra povedal Mario Galunič, sam Štajerec. To so slavne in priljubljene pevke Neca Falk, Didka Haberl in Alenka Pinterič. Medtem ko je Mario Galunič s prvima dvema damama v parterju pred kamerami opravil lep krajši spominski pogovor, pa se je Pinterič koncertu pridružila v video povezavi z Maribrom, a se je pokazala v odlični kondiciji in je Poletni noči voščila vse najboljše.
Elza Budau
Med gostjami je bila posebej opažena in s cvetjem obdarovana pesnica Elza Budau, avtorica več kot tisoč besedil za slovenske popevke. Slišali smo, da je njena Poletna noč stara natanko šestdeset let; skladbo v izvedbi Beti Jurkovič in Marjane Deržaj iz leta 1964 je napisal Mojmir Sepe na besedilo mlade Elze Budau, ki pa je tedaj imela za sabo že svoj prvi ljubezenski roman Diagram neke ljubezni, kar se vedno spregleda, čeprav ga je napisala že pri sedemnajstih letih. Predstavljanje pesnice kot besedilopiske, kot pravi Wikipedija, je zame žaljivo, saj potemtakem slovenska popevka ne temelji na poeziji in pesmih, ampak na piskah.
Mario Galunič
Mario Galunič je ravno dovolj star, da je lahko javno obujal svoje spomine na štajersko, še posebej mariborsko mladost in opazovanje tamkajšnje zabavno popularne glasbene scene ter njenih protagonistov. Lahko razumemo ne le njegovo nostalgijo, ampak še bolj obeh gostij v parterju, Nece Falk in Didke Haberl, še posebej, ko je slednja spregovorila o svoji življenjski krizi in njenem premagovanju.
Nuška Drašček
Po svoje bi se dalo reči, da je bil sinočnji večer na Poletni noči kot nekakšna razširitev antologije najboljšega, kar je morda nekoliko bolj znano ali večkrat izvajano in se je sedaj ponudila priložnost, da se razmerja bolj uravnotežijo, ali da ne pozabimo na nekaj, kar je bilo, je in bo.
Eva Hren in Patrik Greblo
Dirigent večera in programski umetniški vodja, kot smo slišali v eni pesmi pa še kar zelo dober pevec Patrik Greblo, si je v zadnjih desetih letih, ko vodi Poletno noč, pridobil odlično podlago, izkušnje in vodstveni glasbeni temperament, kot je potreben za tak glasbeni projekt. Kot že poprej je poleg Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija (z nekaj opaznimi solisti, kot klavir, nekaj saksofonov, kitara) povabil k sodelovanju še Mladinski zbor RTV z voditeljico Alenko Podpečan, ki je več pesmim dajal poseben ne le vokalni, zborovski, ampak tudi sovsebinski kolorit in pomen.
Alenka Pinterič na zaslonu iz Maribora
Patrik Greblo je zasnoval večer tako, da je pesmi treh jubilantk ali slavljenk porazdelil v dva dela in smo tako dve orkestralni verziji Poletne noči slišali na začetku in na sredini, v kasnejših dveh televizijskih oddajah pa se bo to pokazalo kot dve enovitosti ali zaokrožini celoti. V tem smislu je Greblo porazdelil tudi nastopajoče pevke, ki so se pokazale na odru dvakrat ali celo trikrat.
Lara Jankovič
Je pa Poletna noč pokazala šibkost v moških glasovih, ne glede na dejstvo, da je šlo za prve izvedbe vseh zapetih pesmi treh žensk. Greblo bi storil bolje, če bi zgodovinskim ženskam dal novo podobo samo z ženskami, (ker so moški na odru moteč element). Se je pa zelo trudil, da bi našel primeren glasovni in osebnosti karakter vseh nastopajočih, kar mu je razen v edinem moškem nastopu uspelo.
Nina Strnad
Ta prefinjenost v izboru in identiteti pevk na odru s spominski interpetacijami Nece Falk, Didke Haberl in Alenke Pinterič je bila v celoti prepričljiva. Bi pa pomisli, da pevkam na odru ni ravno lahko peti, ko imaš deset metrov pod odrom prve interpretke istih pesmi, a so se vse izkazale z izredno samozavestjo in profesionalno pripravljenostjo.
Anika Horvat
Med pevkami smo tako spremljali, kot rečeno, samozavestne in odlično pripravljene, od mlajših in z manj ali krajšimi izkušnjami, kot sta bili prepričljivi Zala Smolnikar (Vrtiljak mojih sanj, Samo nasmeh je bolj grenak)
Zala Smolnikar
in Lara Baruca (Ljubimec moj, Vsi ljudje hitijo) vsaka s svojimi vokalnimi in izraznimi afinitetami ter posebnostmi, prek že bolj izkušene, a še vedno zelo mladostne Saše Lešnjek (Lutke, Dobro jutro, dober dan), ki je opozorila nase še s posebej za nastop kar drzno obleko, primerno poletni noči.
Mladinski zbor RTV Slovenija
Nuška Drašček ima kot operna peka odlično vokalno tehniko in vnaša v interpretacijo popevk zelo izrazit, če že ne kar zapeljiv karakter ob odličnem in prepričljivem glasu do sopranskih višin (On je rekel sonce, Maribor, ime mladosti moje, Sto majhnih nežnosti).
Saša Lešnjek
Nuša Derenda (Štajerska lady, Mlade oči) je v svoji belini na odru poudarila duhovno čistost petega. Podobno prepričljiv vtis sta zapustili izkušeni Lara Jankovič (Ko sva skupaj, Krašovc) in Anika Horvat (Ljubimec moj, Mini maksi).
Nina Strnad
Pri Nini Strnad je vsakokrat znova opazna njena v bistvu kar baladna drža (Vila z rimskega zidu, Kot nekdo, ki imel me bo rad, Na krilih hrepenenja), pri Evi Hren pa nasprotno čim večja odprtost kakšnega bolj mediteranskema temperamenta (Vsi ljudje hitijo, Ta vražji telefon).
Andraž Hribar
Edini pevec iz programa treh slavljenk Andraž Hribar (Nad mestom se dani), je bil slab in v celoti neprepričljiv ter je pesem Didke Haberl v bistvu uničil.
Eva Hren in Lara Baruca
Nasprotno pa je Oto Pestner še vedno izjemen (Poletna noč) in bo o svojem slavnostnem večeru, ko ga bo imel, verjetno v hudih dilemah…, kateri pevci ga bodo peli, a to je že druga tema.
Oto Pestner
Natisnjen program Poletne noči je imel vse pevske solistke in solista zgolj naštete oziroma nametane skupaj in je s tem ostal brez bistvene identitete, katero pesem je kdo sploh zapel. Težava ni samo zame, ki to sedaj pišem, ampak za vse, res pa je, da se bo na televiziji, ko bodo posnetek predvajali v dveh enournih oddajah, vse videlo.
Marijan Zlobec