Bogdan Lešnik (1952 – 2024) je umrl. Bil je nekdanji dekan Fakultete za socialno delo. Spomladi, ko sem bil na Šrilanki, me je iz Hikkaduwe, kjer sem bil na počitnicah, po Messengerju povabil, naj ga obiščem, ker da je v ne ravno zelo oddaljeni zelo turistični Unawatuni, kjer si je zgradil hišo. Šel sem z vlakom do mesta Galle na jugu in potem še nekaj postaj proti Matari.
Zaliv v Unawatuni, vse fotografije Marijan Zlobec
Tam je bilo nekaj čakajočih tuk tukov, ki so potnike razvažali po svojih destinacijah. Tako sem se hitro znašel na njegovem naslovu restavracije Hana – Kona nasproti Happy Banana. Za zvezo mi je sporočil še ime domačina in lastnika restavracije v pritličju – Dana, s partizanskim imenom Dan, kot mi je po Messengerju pojasnil Bogdan.
Spominska slovesnost ob prijateljevi smrti
Spodaj so že vedeli, da prihajam. Bilo je okrog enajstih dopoldan in kmalu so začeli prihajati prvi gosti. Vsi so se morali sezuti in večinoma sandale morali postiti pred sicer odprtim vhodom, povsem brez sten in zaves, tako da se je z ozke ulice vse videlo.
Sončni zahod v obmorskih turističnih krajih na jugu Šrilanke
Peljali so me v prvo nadstropje, kjer je imel svoj apartma s teraso Bogdan Lešnik, v drugem nadstropju, prav tako z lepo teraso in razgledom na kraj oziroma okolico, pa je bil apartma za goste.
Večerni posnetki ob kopanju
Bogdan Lešnik mi je takoj povedal, da je hudo bolan, kasneje pa, da je preživel infarkt in da mora imeti stalno ob sebi ali na dosegu rok svojega osebnega strežnika, ki ga spremlja povsod, tudi na kopanje, če se za to odloči.
Osebni strežnik po infarktu
Po zdravljenju v največjem mestu na jugu, Galle, se je vrnil domov v Unawatuno, a je spoznal, da je vseeno bolje, če se vrne v Slovenijo, ker je na Šrilanki že bil tri mesece čez zimo. Povedal mi je, da ima sicer urejeno bivanje, tako da lahko ostane kolikor dolgo hoče.
Zadnje kopanje pred vrnitvijo v Slovenijo
Za zimsko prebivanje na Šrilanki se je odločil potem ko je po tragediji s cunamijem, ki je prizadel zlasti jug in povzročil petnajst tisoč smrtih žrtev ter ogromno razbitin ter podrtih hiš, odkupil neko podrtijo ob morju v danes zelo turistični Unawatuni. Skupaj z domačimi partnerji, ker tujec ne more biti lastnik nepremičnin več kot do 49 odstotkov, je kupil ruševine in začela se je gradnja iz nič.
Želel je fotografije
Partnerstvo z domačini mu je prineslo varnost in oskrbo, saj je v pritličju zelo dobra restavracijo s kuhinjo, v kateri sem videl na delu kar sedem kuharjev.
V Unawatuni na Šrilanki je preživel dvajset zim
V Unawatuni je zlasti veliko Rusov in drugih Slovanov, pa Nemcev, Francozov, Angležev, ob glavni dolgi, a zelo ozki ulici, so same restavracije, hotelčki, kavarne, majhne trgovine s sadjem, trgovine s tipičnimi oblačili iz šrilanškega oblačilnega izročila, na stotine raznih spominkov…
Rad je plaval
Iz Bogdanovega doma do morja ni bilo več kot petdeset metrov. Samo čez omenjeno cesto in mimo še neke restavracije s številnimi senčniki in ležalniki, pa še deset metrov in morje je bilo tu, zelo lep zaliv.
Tempeljski kompleks
Povabil me je na spominsko komemoracijo ob obletnici smrti svojega prijatelja, ki je bila z molitvijo v budističnem kompleksu.
Vse figure so v naravni velikosti
Po infarktu je v svojem apartmaju večinoma počival in imel stike s prijatelji domačini.
Ogromen Lord Buddha
Kljub hudi bolezni je bil samozavestno miren in discipliniran, zlasti je pazil, da se ne bi utrujal ali vznemirjal. Rad je bral, a se je videlo, da je že zelo kritičen in mojih ponujenih knjig, ki sem jih imel s sabo, ni več kot pregledal.
Imel je, skupaj s solastnikom Danom, še nekaj načrtov za izgradnjo novih apartmajev nad streho restavracije v prvem nadstropju, a bodo to verjetno storili domačini sami.
Potem se je pozanimal, kako je z nadaljevanjem mojih počitnic, ko sem odpotoval v Miriso. Odpisal sem mu: Srečno z zdravjem in lep pozdrav.
Marijan Zlobec