Cankarjeva založba je pravkar izdala kar pet novih knjig. Predstavitev novosti bo v sredo, 5. junija, ob 12. uri na Vodnikovi domačiji Center na Stritarjevi ulici 7 v Ljubljani.
Dr. Aljoša Harlamov in dr. Andrej Blatnik, foto Marijan Zlobec
Predstavili bodo romane Nihče nikogar ne spozna Katarine Gomboc Čeh, Povej, napisala bom Ive L. Novak, Pripeljite obtožence Hilary Mantel v prevodu Dušanke Zabukovec in knjigo Sam v oceanu Slava Kurilova v prevodu Lijane Dejak iz zbirke S poti ter vodič po slikarstvu Kako gledati sliko Françoise Barbe-Gall v prevodu Mojke Žbona.
Dr. Aljoši Harlamovu, glavnemu uredniku Cankarjeve založbe, uredniku dr. Andreju Blatniku in urednici Nini Žitko Pucer se bodo v pogovoru pridružile avtorici Iva L. Novak in Katarina Gomboc Čeh ter prevajalki Dušanka Zabukovec in Lijana Dejak.
Iva L. Novak je napisala zgodbo o odnosih, materinstvu in odločitvah. Da bi poskrbela za svoja predšolska otroka v času koronavirusa, pisateljica s partnerjevo spodbudo ostane doma. Toda ko njen partner stopi v stik s skupno znanko Lejlo D. Kres, se protagonistka romana oklene možnosti, da bo prav Lejla – ta zanimiva ženska, njegova bivša – tista, preko katere ji bo uspelo na novo konstruirati realnost, v kateri bo želela vztrajati. Torej realnost, ki bo segla preko biti mama/gospodinja/partnerka. Lejla celo postane način, ki prvoosebni pripovedovalki omogoča, da se znova poveže z besedami, pisanjem – in sabo.
Naslovnica
V romanu Katarine Gomboc Čeh Nihče nikogar ne spozna spremljamo leto v življenju študentke Maše, ki v politično napetem času begunske krize doživlja vse večjo razpetost med konservativnimi vrednotami svoje družine in kompleksnim svetom. Enaindvajsetletno Mašo, študentko antropologije, poleg sanjarjenja ob glasbi Lane Del Rey zaposluje petje v ženskem pevskem zboru, njenega prijatelja Maksa pa delo z begunci, ki na pragu begunske krize vse bolj preplavljajo Evropo. Maša je v Maksa, ki ga pozna od mladih nog, skrivaj zaljubljena, a kaj za njun odnos pomeni to, da so prijateljstvo njunih staršev končali različni pogledi na slovensko politično preteklost in prihodnost?
Naslovnica
Za drugi roman v trilogiji o življenju Thomasa Cromwella Pripeljite obtožence je pisateljica Hilary Mantel prejela vse možne nagrade, tudi bookerja. Thomas Cromwell se je kljub svojemu skromnemu rodu s pametjo, iznajdljivostjo in pretkanostjo prebil na dvor Henrika VIII., do številnih položajev v njegovi vladi in vse večjega bogastva. A vse to ima seveda svojo ceno. Kralj se je naveličal druge žene, ponosne Anne Boleyn, in vrgel oko na tiho Jan Seymour – in njegova desna roka mora zlepa ali zgrda najti dokaze o kraljičini nezvestobi. Toda Cromwell ima ob tem še povsem zaseben motiv: dolgo pestovano maščevanje.
Naslovnica
Sam v oceanu ni klasična potopisna knjiga, ampak zgodba o človeku, čigar vse življenje je bila pot – najprej pot k morju, potem pot k svobodi in vzporedno s tem duhovna pot. Slava Kurilov je leta 1974 pobegnil iz Sovjetske zveze s skokom z velike potniške ladje, plaval v oceanu dva dni in tri noči ter naposled pristal na filipinskem otoku Siargao. V prvem delu knjige se zgodba o tem podvigu prepleta s pisateljevim globokim doživljanjem narave in razmišljanjem o večnih vprašanjih. Drugi del je večinoma posvečen avtorjevim duhovnim iskanjem, jogi in meditaciji. Po njegovi smrti je vdova Jelena Gendeljeva Kurilova izbrala in uredila avtobiografske zapiske, ki jih je pisal vse življenje, in sicer ne kronološko, temveč po globinski, asociativni logiki, in tako je nastala knjiga.
Stanislav Slava Kurilov (1936–1998), foto Wikipedija
Slava Kurilov (1936–1998) se je rodil in odraščal v Kazahstanu, daleč proč od morja, kamor ga je nekaj vleklo vse od otroštva dalje. Ko je prebral vse knjige in si ogledal vse filme v povezavi z morskimi pustolovščinami, ga je presenetila misel: »Ne beri, temveč doživljaj.« Zato je pri petnajstih letih zbežal od doma v Leningrad, da bi se zaposlil na ladji kot mornarski vajenec. Načrt se mu sicer ni posrečil, vendar je kasneje doštudiral oceanografijo in delal kot oceanograf in potapljač. Zaslovel je kot človek, ki je leta 1974 pobegnil iz Sovjetske zveze, tako da je neke noči neopaženo skočil čez krov potniške ladje v morje, opremljen samo s plavutmi in dihalko, in se podal na dva dni in tri noči dolgo pot do filipinskega otoka Siargao. Podvig mu je uspel zaradi odlične telesne pripravljenosti in posebne tehnike jogijskega dihanja. Pravzaprav so ga vprašanja, kot so: »Kdo sem jaz?« in »Kdo je Bog?«, zanimala vse življenje, zato se je posvečal jogi in meditaciji. Beg pred sovjetskim režimom torej ni bil njegov glavni motiv, čeprav si je močno želel svobode. Hotel je preizkusiti samega sebe. Kot mojster peresa Slava opisuje svoje življenje, spomine in z bralci deli svoja razmišljanja. Slava je umrl med podvodnimi deli v jezeru Kinneret v Izraelu.
Naslovnica
Françoise Barbe-Gall v knjigi Kako gledati sliko pri razlagi umetnin izhaja iz občutkov, ki nas navdajo pred platnom. Nas slika očara, tolaži ali pretrese? Je narava na njej idealizirana ali popačena? V kakšnem odnosu je do resničnega sveta? Po zaslugi razumljivosti njenih besed in preprostosti njenega nazornega prikaza postane umetnost kristalno jasna in dosegljiva, naš pogled za umetnine pa se izostri. Razprave dopolnjujejo umetnostnozgodovinski, zgodovinski in kulturološki podatki.
Marijan Zlobec