Ljubljanska Galerija Fotografija, sedaj na novi lokaciji v obnovljenem Centru Rog na Poljanskem nasipu ob Ljubljanici, praznuje že dvajsetletnico obstoja in kontinuirane razstavne in založniške, seminarske, simpozijske, delavniške, vzgojne dejavnosti z mednarodnimi razsežnostmi in povezavami. Jubilej so začeli proslavljati z mednarodno kolektivno razstavo Iz oči v oči kuratork Hane Čeferin in Barbare Čeferin.
Stenski pano z naslovom razstave Iz oči v oči, vse fotografije Marijan Zlobec
Mnoge goste je na odprtju pozdravila Barbara Čeferin, voditeljica Galerije Fotografija, ki je podrobeje in spominsko predstavila zgodovino galerije, tako da je najbolje povzeti in objaviti njene besede.
Nagovor Barbare Čeferin
Spoštovane umetnice, umetniki, spoštovani gostje, spoštovane sodelavke, dragi prijatelji galerije, triindvajsetega januarja je minilo natanko 20 let, ko smo ne daleč od tega prostora, kjer se nahajamo danes, natančneje na Petkovškovem nabrežju 47, odprli prvo razstavo. To je bila skupinska razstava 47 slovenskih fotografinj in fotografov in s tem se je začela naša galerijska pot.
Prišlo je veliko ljudi
Kot mnogi veste, sem bila pred tem tudi sama fotografinja, fotoreporterka, najprej na Delu in nato pri Mladini, od 1996 do 2003 pa tudi urednica fotografije pri reviji Jana. Nato sem dala odpoved, ker sem želela spet nazaj v svobodnjaške vode. Kmalu po odpovedi me je zadela ideja o galeriji, o prostoru, ki bi bil namenjen izključno fotografski umetnosti.
Glasbenika sta poskrbela za razpoloženje
In tako sem namesto freelanserstva zašla v popolnoma nov svet, s katerim nisem imela nobenih izkušenj, sem pa imela zelo jasno in močno vizijo, kako želim voditi galerijo in kaj želim z njo doseči.
Umetnostna zgodovinarka Hana Čeferin z očetom
Z delovanjem galerije sem želela pomagati vzpostaviti trg prodaje fotografske umetnosti, da bi nekoč umetniki, ki ustvarjajo na področju fotografije, od prodaje svojih del lahko tudi živeli. Ta nekoč še ni tukaj, se je pa v vseh teh letih s pomočjo in delovanjem Galerije Fotografije marsikaj spremenilo v pozitivno smer.
Zakonca Barbara in Aleksander Čeferin Iz oči v oči
Spomnim se Janeza Pukšiča, ki mi je rekel, ko sem ga povabila k sodelovanju: »No, zdaj boš pa spoznala, kaj pomeni živeti od RVC-ja.« Pojma nisem imela, kaj pomeni kratica RVC, sem pa kmalu spoznala.
Sopotniki in ustvarjalci
Seveda sem na tej poti naredila mnogo napak, k sreči pa je bilo pravilnih odločitev več in zato smo še tukaj. Tukaj pa smo tudi v zelo veliki meri zaradi neizmerne podpore mojega moža in moje družine. To je tek na dolge proge in ta tek je sestavljen večinoma iz vlaganj, ne jemanj. Galerija Fotografija ni samo trgovina, ni samo prodaja, Galerija Fotografija sodeluje s svojimi umetniki celostno, ker verjamem, da smo lahko le skupaj res uspešni.
Pesnica Ifigenija Simonović in publicistka Maja Megla
V preteklih 20 letih smo organizirali več kot 150 razstav v naših prostorih in v gosteh na drugih razstaviščih.
Nogometaš Miran Pavlin upa na štiri točke
Sodelovali smo z mnogimi državnimi in mestnimi ustanovami (Narodna galerija, MAO, Muzej in galerije mesta Ljubljana, Galerija Vžigalica, Galerija Jakopič, Muzej novejše in sodobne zgodovine, ZRC SAZU, Obalne galerije, Ljubljanski Grad, Galerija Kresija …).
Kipar Jakov Brdar in Aleksander Čeferin
Sodelovali smo z mnogimi tujimi kulturnimi inštituti (italijanskim, francoskim, nemškim, britanskim, madžarskim …), ambasadami (italijansko, francosko, nemško, ameriško, brazilsko, nizozemsko, hrvaško, za kar se jim zelo lepo zahvaljujem, v naslednjem letu se nam obeta lep projekt s špansko ambasado …), organizirali smo 6 dobrodelnih dražb skupaj z revijo National Geographic Junior (kjer smo zbrani denar preko Društva prezgodaj rojenih otrok namenili za boljše pogoje v ljubljanski porodnišnici, eno leto pa tudi Zvezi prijateljev mladine Moste Polje za učno pomoč), po eno dobrodelno dražbo z galerijama Zala in Feniks, organizirali smo nešteto pogovorov, predstavitev knjig, predavanj, delavnic, s Karin Arzenšek in njeno galerijo Feniks in vsemi galerijami in kreativnimi prostori, ki so se nama pridružili, smo nekaj let izvajali projekt Umetnost v mestu, ki je s svojim programom prispeval k pestremu dogajanju v centru mesta.
Aplavz za Barbaro Čeferin
Od leta 2009 smo naše umetnice in umetnike predstavljali na 26 mednarodnih umetniških sejmih in šestkrat na Slovenskem knjižnem sejmu, kjer smo leta 2018 začeli tudi s posebno sekcijo sejma, imenovano Fotocona, ki svoj program namenja fotoknjigam. Zaradi naše prisotnosti na knjižnem sejmu je bilo nagrajenih tudi nekaj fotoknjig drugih izdajateljev ali samozaložnikov, kar se sicer ne bi zgodilo, saj jih razen nas, ni nihče na sejmu razstavljal.
Barbara Čeferin
Že od začetka delovanja galerije smo imeli tudi del galerije, namenjen knjižnim izdajam, od leta 2014 pa deluje prava galerijska knjigarna, ki je unikum ne samo v slovenskem prostoru, ampak tudi v širši okolici.
Podjetnik Janez Škrabec opozarja predsednika UEFA Aleksandra Čeferina
Galerija Fotografija je tudi založba. V preteklih letih smo poleg nekaj razstavnih katalogov s pomočjo pokroviteljev, ki se jim na tem mestu še enkrat najlepše zahvaljujem, uspeli izdati 5 fotoknjig, in sicer: 100 rož Tanje Lažetić, Lumen Nataše Segulin, ob 35. obletnici Slovenskega knjižnega sejma smo izdali knjigo Selffish, (kakor se tudi imenuje projekt Bojana Breclja, ki ga je v ta namen posebej prilagodil za SKS, knjiga pa je bila protokolarna knjiga sejma), Apologija Erosa bosanskega umetnika Almina Zrna in čez nekaj dni nestrpno pričakujemo izid knjige o delu tudi mednarodno enega najbolj uspešnih slovenskih režiserjev Karpa Godine, ki smo jo založili skupaj s Slovensko kinoteko in bo izšla ob retrospektivni razstavi, ki se v Slovenski kinoteki odpira ta četrtek. Vljudno vabljeni. J Pri nas pa bomo gostili Karpovo kreativno delo na področju televizijskih reklam na razstavi, ki jo bomo odprli konec septembra.
The Best
Ponosni smo na nagrado Prešernovega sklada, ki jo je leta 2018 Boris Gaberščik prejel za dve razstavi v Galeriji Fotografiji.
Precej na tesno okrog in okrog
Ponosni smo na Nagrado za najlepše oblikovano knjigo za odrasle in na Nagrado za najlepše oblikovano knjigo Slovenskega knjižnega sejma leta 2023 za knjigo Simona Changa Pastirji in klavnica, ki sta jo oblikovala Anja Delbello in Aljaž Vesel iz Studia AA, in hvaležni, da smo njen izdajatelj. Simon se je s knjigo pred nekaj tedni uvrstil tudi med zmagovalce knjižne nagrade fotografskega festivala Belfast 2024, Anja in Aljaž pa sta v preteklem tednu v New Yorku za knjigo prejela še prvo nagrado Type Directors Club TDC70, v kategoriji Publication / Editorial / Book – Single. Poleg tega pa tudi priznanje na letošnjem bienalu oblikovanja Fundacije Brumen. Prepričana sem, da bo letos knjiga deležna še nekaj mednarodnih nagrad. Simon, hvala za zaupanje.
Ženske in umetnice
Ponosni smo, da je v vseh teh letih z galerijo sodelovalo preko 100 domačih in tujih umetnikov. Veseli smo tudi, da zastopamo poleg uveljavljenih tudi najvidnejše mlade uveljavljajoče se slovenske umetnice in umetnike (Rosc Kresija, Rman Stekleni artij, Mucik Maribor Festival EKO9). Andrej Lamut je bil pod okriljem galerije leta 2022 izbran med finaliste nagrade za uveljavljajočega umetnika po izboru sejma Photo London in podjetja Nikon (Photo London and Nikon Emerging Photographer Award).
Magistra umetnostne zgodovine Hana Čeferin piše doktorat
Pred nekaj tedni smo izvedeli, da je v ožjem izboru za nagrado Maurice de Mauriac x photo basel za mladega umetnika nominirana Tereza Kozinc, ki jo bomo skupaj z Ano Zibelnik, Hannah Schemel, Matjažem Krivicem, Marcom Riboudjem in Stojanom Kerblerjem sredi junija predstavili na sejmu v Baslu, kjer bo tudi podelitev nagrade. Držimo pesti!).
Ana Zibelnik
Smo tudi med soustanovitelji revije ETC. in partner Kranj Foto Festa.
Tilyen Mucik
Pa še nekaj besed glede umetnostnega trga, ki je bil med glavnimi razlogi za odprtje galerije. Ko se javno govori o umetnostnem trgu, je pri nekaterih postala že mantra, da v Sloveniji umetnostnega trga ni in izkoristijo vsako priliko, da to povedo. Dejstvo je, da je v Sloveniji veliko delujočih galerij, ki prodajajo vizualno umetnost. Zato je govoriti, da trga ni, brezpredmetno. Trg je, ni pa urejen, kot bi moral biti. Da bi se to zgodilo, morajo v njem kot enakovredni partnerji sodelovati umetniki, galeristi in kupci oziroma zbiratelji.
Blaž Rojs
Urejenost in boljše delovanje trga pa zavirata dve zadevi,
– diktat nekaterih kupcev, ki želijo kupovati samo neposredno od umetnikov pod pretvezo skrbi za dobrobit umetnika, kar ni nič drugega kot izsiljevanje za čim nižjo ceno na račun umetnikovega dela,
– in pa previsoka obdavčitev.
Boris Gaberščik
Ker temelji na spoštovanju vseh deležnikov v verigi, je v tujini umetnostni trg živahnejši in bolj stabilen. Želim si, da bi Ministrstvo za finance v doglednem času spoznalo, da je ključnega pomena za vitalni umetnostni trg davčna olajšava pri nakupu umetniških del.
Lucija Rosc
Ko je to še bila praksa tudi pri nas, je marsikatero podjetje imelo svojo umetniško zbirko.
Pogled skozi galerijsko okno
Svetla izjema pri tem je še vedno podjetje Riko, ki pri gradnji svoje umetniške zbirke prav z upoštevanjem vseh deležnikov v verigi umetnostnega trga močno podpira vizualno umetnost v državi.
Sara Rman
Še enkrat po isti poti ne bi šla, bi pa še enkrat odprla galerijo, in želim si nadaljevati z znanjem in izkušnjami, ki jih imam. Želim si tudi, da bi Galerija Fotografija delovala še mnogo kasneje, ko moje vodstvo ne bo več mogoče.
Roger Ballen
Zahvaljujem se vsem umetnicam in umetnikom, ki so z nami sodelovali, in vsem, ki z nami sodelujete, zahvaljujem se svojim preteklim in sedanjim sodelavkam (sodelavec je bil pa do zdaj samo eden, Erik, ki je tudi zelo nadarjen vizualni umetnik), zahvaljujem se vsem predstavnikom institucij, s katerimi smo skupaj izvedli lepe projekte in upam, da jih bomo tudi v bodoče, zahvaljujem se vsem pokroviteljem, ki so podprli izvedbe posameznih projektov in podjetjema Kavalu in Domači peki, ki nas na naših otvoritvah podpirata že vseh 20 let.
In zahvaljujem se vsem vam, ki galerijo obiskujete.
Barbara Čeferin
Metka Vergnion
Razstava z naslovom Iz oči v oči z deli petindvajsetih fotografov in fotografinj v fokus postavlja motiv portreta, ki v sodobni fotografiji zagotovo ni najpopularnejši motiv.
Razstava je v prvem nadstropju
Portret v veliki meri uspeva znotraj polja dokumentarne fotografije, medtem ko je v konceptualni na njem manj poudarka. Vzroke lahko morda iščemo v tem, da je portretna fotografija od vseh, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, najbolj prevladujoča oziroma najpogostejša.
Matjaž Krivic
Od uradnih portretov na osebnih izkaznicah in potnih listih, profilnih slik na LinkedInu, selfijev na Instagramu, do obrazov na oglasnih panojih, ki nam jih podjetja vsiljujejo kot edini sinonim za lepoto – s podobami ljudi smo obdani nenehno.
Premalo prostora za celovit ogled
Ljudje čutimo potrebo tako po ovekovečenju bližnjih kot tudi samih sebe, a fotografske podobe so pogosto prej odraz avtorja kot upodobljenca. Bistvo (umetniškega) portreta namreč ni niti veristično upodabljanje človeka niti njegove osebnosti, temveč predvsem fotografova intenca.
Nik Erik Neubauer
Zgodovinsko je bil portret v kontekstu umetnosti povezan s konceptoma moči in stanu, saj so si njegovo izdelavo v prvi vrsti lahko privoščili premožnejši ljudje, po drugi strani pa je, posebej meščanski portret, na Flamskem uveljavljen že od 15. stoletja, pomagal utrjevati družbeni status upodobljenca in ga naslikati takšnega, kot je želel biti viden. Razvoj fotografije v drugi polovici 19. stoletja je omogočil bistveno cenejšo pridobitev lastne podobe, portret pa zanesljivo vpeljal v domove, časopisje, upravne procese – v praktično vsa področja življenja.
Joco Žnidaršič
Fotografski portret je bil osrednji fokus medija vse od razvoja dagerotipije in se je kot tak obdržal vse do danes. A če so sprva verjeli, da ima fotografija moč osebo prikazati takšno, kot v resnici je, in utelesiti celo njeno osebnost in karakter, je danes jasno, da fotografija osebe ne prikaže objektivno.
Boštjan Pucelj
Portretiranci so skupek različnih pristopov k fotografiranju, od kadriranja, atributov, sloga ter fotografove namere pri upodabljanju. Za primer lahko vzamemo katerokoli kolonialno fotografijo tahitijskih domorodcev iz začetka 20. stoletja, katere cilj je bilo pod pretvezo antropološke objektivnosti popolnoma razčlovečiti upodobljence, ali pa po drugi strani idealizirane podobe kraljice Viktorije, ki so v formatu cartes-de-visite krožile po Veliki Britaniji in kraljico upodabljale v izrazito idealizirani vlogi.
Euro Rotelli
Zato se moramo tudi pri sodobnem portretu morda najprej vprašati, kdo je na sliki, nato pa zagotovo, kdo je sliko posnel in zakaj, v kakšnem slogu, kaj nam te odločitve povejo o fotografu in upodobljencu in kakšno reakcijo želi od nas fotograf. V kakšnem kontekstu je fotografija uporabljena, ali gre za dokumentarni, konceptualni ali antropološki namen?
Diana Lui
Ko rečemo, da portret več pove o osebi, ki ga posname, kot o upodobljenemu, imamo v mislih vse okoliščine, ki so do portreta v prvi vrsti sploh pripeljale. Prav pri portretu, bolj kot pri žanru, krajini ali drugih motivih, je pomembno, na kakšen način fotograf pristopi do svojega portretiranca. Včasih razliko naredi osebna povezava s subjektom, včasih specifično kadriranje, spet drugič trenutno stanje avtorja/ice. Portret v sebi skriva dvojnost, ki se na prvi pogled morda ne razkrije, ob podrobnejši obravnavi pa s sabo prinese celo plejado odprtih vprašanj.
Ciril Jazbec
Čeprav se zdi, da je takšnih podob na razstavah sodobne fotografske umetnosti morda manj, se motiv v taki ali drugačni obliki znajde v opusih vseh fotografov in fotografinj, ki sodelujejo na razstavi. Ob praznovanju 20. obletnice Galerije Fotografije smo umetnike in umetnice, ki pomagajo tlakovati pot galerije in s svojimi deli tvorijo mozaik slovenske sodobne fotografije, povabili k izboru portreta s spremno izjavo o svojem delu. Petindvajset fotografov in fotografinj je podalo svoje perspektive na ta klasični motiv, s katerimi razkrivajo svoje osebne poglede na medij fotografije ali na specifično razstavljeno delo.
Stojan Kerbler
Portret se nam razkrije v širokem diapazonu perspektiv, od avtoportretov do abstraktnih form, modnih in konceptualnih interpretacij, skozi občutljivo dinamiko med fotografi in njihovimi upodobljenci pa se referira tako na zgodovinsko konotacijo (problematičnega) portreta kot na njegove sodobne potenciale.
Hana Čeferin
Janez Bogataj
Sodelujoči umetniki:
Uroš Abram, Roger Ballen, Janez Bogataj, Bojan Brecelj, Simon Chang, DR, Boris Gaberščik, Ciril Jazbec, Stojan Kerbler, Tereza Kozinc, Matjaž Krivic, Andrej Lamut, Diana Lui, Tylyen Mucik, Bik Erik Neubauer, Boštjan Pucelj, Janez Pukšič, Sara Rman, Blaž Rojs, Lucija Rosc, Euro Rotelli, Klavdij Sluban, Metka Vergnion, Ana Zibelnik in Joco Žnidaršič.
Klavdij Sluban
Marijan Zlobec