Založba Mladinska knjiga pripravlja predstavitev novosti prevodnega leposlovja, ki bo v torek, 23. aprila, ob 11. uri v knjigarni Konzorcij v Ljubljani. Predstavili bodo štiri prozna dela ‒ romane Svobodna Lee Ypi, Kremeljski mag Giuliana Da Empolija, Slepa luč Benjamina Labatuta in novelo Noč Sare Gordan.
Lea Ypi, raziskovalka, profesorica in predavateljica na Londonski ekonomski šoli, nam v Svobodni, literariziranih spominih na svoje odraščanje v Albaniji, ko sta deželi vladala socializem in Enver Hoxha, prikaže večplastno podobo Albanije v času tranzicije ter se ob tem bistro in duhovito sprašuje o ceni napredka, bremenu preteklosti in pravem pomenu svobode. Roman je prevedla Sanda Šukarov.
Naslovnica
Lea Ypi se je rodila leta 1979 v Albaniji v času stalinističnega režima. To je bilo obdobje solidarnosti in upanja, ljudje so bili enakopravni, sosedje složni, otroci pa bodoči graditelji boljšega sveta. Toda to je bil hkrati čas pomanjkanja in nadzora, stalnih vrst, političnih čistk in tajne policije.
Konec leta 1990 se je ta svet zamajal. Stalinove kipe so porušili, represivni državni aparat ukinili, ljudje so naenkrat lahko govorili, oblačili in volili, kar in kogar so hoteli. A kmalu so se tovarne začele zapirati, službe so izginjale, država se je znašla na robu bankrota. Upanje stare generacije se je izjalovilo in Lea Ypi se je skupaj z drugo mladino morala soočiti z negotovostjo in pretresi nove dobe.
Izvirnik v agleščini je izšel oktobra 2021
Knjigo Svobodna so prevedli že v 30 jezikov, zanj pa je prejela številne ugledne mednarodne nagrade. Za avtobiografijo leta so jo razglasili v največjih časopisih kot so The Sunday Times, The Guardian, The New Yorker, Washington Post in mnogi drugi.
Lea Ypi, foto leaypi.com/The New Institute
Lea Ypi poleg materne albanščine tekoče govori angleško, italijansko, francosko, govori pa tudi nemško in špansko.
Kremeljski mag italijansko-švicarskega političnega komentatorja Giuliana da Empolija je dramatičen roman o politični moči, osnovan na resničnih dogodkih. Za odličen prevod v slovenščino je poskrbela nagrajena prevajalka Janina Kos.
Za vsakim vplivnim moškim stoji – njegova desna roka. Človek, ki pozna vse skrivnosti, vleče niti v ozadju, izvaja pritiske, zakriva dokaze. Tisti, ki ima v resnici moč. Vadim Baranov je tak človek. Politični svetovalec Vladimirja Putina, poznavalec največjih tajn njegovega političnega režima. In Vadim Baranov ima dovolj. Odločen, da se izvleče iz zapletene in nevarne mreže političnih spletk, sklene, da bo svojo zgodbo zaupal svetu.
Zgodba nas odpelje v osrčje Rusije, kjer se bojujejo sikofanti in oligarhi in kjer Vadim, glavni režimski politični svetovalec, celotno državo spremeni v avantgardno politično sceno. Vendar Vadim ni tako ambiciozen kot drugi. Poskusi se rešiti iz režima, katerega je pomagal ustvariti, pri tem pa ga vodi spomin na njegovega dedka, ekscentričnega aristokrata, ki je preživel revolucijo, in očarljivo, neusmiljeno Ksenijo, v katero se je zaljubil.
Giuliano da Empoli, foto SWI
Giuliano da Empoli (1973), Italijansko-švicarski esejist in politični svetovalec, je s svojim literarnim prvencem, dramatično kontemplacijo o politični moči, prepričal kritike in bralce ter si prislužil nominacijo za Goncourtovo nagrado in nagrado renaudot, slovenski študentje francoščine pa so mu leta 2023 podelili Goncourtovo nagrado Slovenije.
Sara Gordan, foto Sara Mac Key
V zbirki Skratka je v prevodu Lucije Stupica izšla presunljiva pripoved švedske avtorice Sare Gordan (1972) z naslovom Noč. Avtorica v njej tematizira odnos med materjo in hčerko, odraščanje, bolezen, ločitev, izčrpanost in starševstvo. Noč je leta 2022 prejela nagrado za najboljše švedsko prozno delo.
Sara Gordan, foto Sara Mac Key
Noč je prejela literarno nagrado Svenska Dagbladet 2022 in literarno nagrado Tidningen Vi. Leta 2023 je prejela nagrado Karla Vennberga, ki jo podeljuje Samfundet De Nio.
Benjamín Labatut, foto Wikipedija
Čilenec Benjamín Labatut (1980) v esejističnem romanu Slepa luč osvetli življenjske zgodbe štirih velikih umov 20. stoletja, Fritza Haberja, Wernerja Heisenberga, Alexandra Grothendiecka in Erwina Schrödingerja, in skozi njihove usode pokaže, kako tanka je meja med genialnostjo in norostjo. Delo, ki ga je v slovenščino mojstrsko prevedla Vesna Velkovrh Bukilica, je bilo uvrščeno v ožji izbor za mednarodno Bookerjevo nagrado, prevedeno pa je v več kot trideset jezikov.
S prevajalkami se bosta pogovarjala urednika Darja Marinšek in Andrej Ilc.
Marijan Zlobec