Založba ZRC je letos imela že dve predstavitvi novih znanstvenih ter drugih knjig s področja humanistike v širšem smislu. Tako nastaja velika knjižnica – že 580 del iz avtorskih vrst tako sodelavcev raznih inštitutov kot gostov iz domovine in tujine. Posebej se krepi odmev na posamezna zgodovinska dogajanja in njihove posledice, ali pa odmev na aktualna dogajanja v družbenem ter javnem ali političnem življenju Slovenije.
Preseneča, koliko knjig je izšlo v posameznih zbirkah; tudi čez petdeset. Založba ZRC je že pred leti prevzela izdajanje knjig slovenskih literarnih klasikov v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Tokrat so predstavili nadaljevanje knjig Zbranih del Mirana Jarca. Že sedmo.
Metelkova spominska tabla pri Metelkovem domu, foto Lokalno.si
Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine. Prva knjiga.
Naslovnica
Rokopisna zbirka NUK pod signaturo MS 416 hrani kot del Metelkove zapuščine dvojezične nemško-slovenske sezname krajevnih imen na Gorenjskem, Dolenjskem in v beljaškem okrožju Koroške iz l. 1823. Jezikoslovec Franc Metelko je namreč kot uradni prevajalec leta 1822 zaprosil deželno vlado za popis krajevnih imen v Ljubljanskem guberniju v nemščini in slovenščini in pisarji tedanjih gospostev so v letu 1823 takšne sezname pripravili. Gradivo vsebuje 3.178 krajevnih imen, k tej številki pa je treba dodati 446 imen, ki jih je Metelko odbral deloma iz dobljenega gradiva in deloma iz drugih, verjetno tudi ustnih virov, in jih po lastni presoji poknjižil v drobnem zvežčiču.
Franc Serafin Metelko (1789 – 1860), spomenik v Škocjanu, foto Občina Škocjan
Zgodovinski vir Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine izhaja v dveh knjigah. Prva knjiga obsega prepis celotnega gradiva skupaj s prevodom nemških spremnih besedil v slovenščino. Prepis in prevod nemških delov popisa in vseh uradnih dopisov je opravil zgodovinar mag. Drago Trpin. Druga knjiga vsebuje lokalizacijo krajev in identifikacijo s sodobnimi imenskimi oblikami ter jezikoslovni komentar imenskih oblik, izpričanih v viru, praviloma z navedbo starejših in mlajših historičnih zapisov.
Metelkova hiša v Škocjanu, foto kraji.eu/slovenija/skocjan
Kot avtor obeh knjig je predstavljen Silvo Torkar, kot sodelavec pa Drago Trpin. Založnik je Založba ZRC, izdajatelj pa Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Knjiga oziroma knjigi sta izšli v zbirki Linguistica et philologica 44.
Prireditve so tudi na prostem, foto Lokalno.si
Zemljepisna imena Slovenskega Porabja
Zemljepisna imena so pomembna kulturna dediščina vsakega naroda. So temeljni gradnik vseh civilizacij oziroma kultur, saj prostor polnijo s pomeni in razvijajo prostorske identitete. Zemljepisna imena v jezikih z malo govorci, kakršna je slovenščina, so pogosto ogrožena, še bolj pa to velja za zemljepisna imena narodnih manjšin, kamor spadajo tudi porabski Slovenci, najmanjša slovenska manjšina v zamejstvu. Skrajni zahodni rob Madžarske, umeščen med Slovenijo in Avstrijo, imenujemo Slovensko Porabje. Obsega 7 naselij, kjer je prisotna uradna dvojezičnost. Zunanji simbol te dvojezičnosti so dvojezične obcestne table z imeni naselij.
Naslovnica
Osrednji predmet raziskave so bila ledinska imena. Rezultat raziskave, monografija z zemljevidom in slovarjem, temelji na obsežnem terenskem delu in pregledu arhivskih virov. Avtorji upajo, da bodo rezultati prispevali k ohranitvi ledinskih imen v zavesti ljudi. Poleg obširne monografije je bil kot projektni rezultat objavljen tudi zemljevid ledinskih imen.
Avtorji: Matjaž Geršič, Mojca Kumin Horvat, Erik Logar, Drago Perko, Primož Pipan
Založnik je Založba ZRC, izdajatelj Geografski inštitut Antona Melika, knjiga je izšla v zbirki Georitem 33.
Naslovnica
Vas Črnotiče med Krasom in Istro. Vaško in cerkveno stavbarstvo ter njegovi mojstri
V knjigi avtor Božidar Premrl z etnološkega in umetnostnozgodovinskega vidika obravnava stavbno in kulturno dediščino Črnotič, ki slovijo po svoji urbanistični zasnovi, kamniti arhitekturi ter kar dveh cerkvah iz 17. stoletja, s poudarkom na njenih ustvarjalcih od 17. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Poleg podrobnih opisov obeh cerkva in njune kamnite opreme predstavlja etape njune stavbne zgodovine ter ju na podlagi temeljitega poznavanja zgodovine kamnoseštva in primerjav s sočasno cerkveno arhitekturo v širši okolici umešča v opuse pomembnih kamnoseških in zidarskih mojstrov Anžeta Felicijana in njegovega sina Anžeta mlajšega iz Rodika, Vincenca in Anžeta Rojine iz Brezovice v Brkinih ter Janeza Dobrile iz zidarske rodovine Karamonov iz Hrpelj. Iz etnološkega zornega kota so najzanimivejši opisi vaškega stavbnega tkiva s številnimi domačijami, ki se ponašajo s kvalitetnimi kamnoseškimi členi, med katerimi so najbolj reprezentativni dvoriščni portoni in vogelniki s podpisi domačih mojstrov samoukov. Poudarek je prav na slednjih, ki so v tej knjigi prvič predstavljeni z izčrpnimi biografskimi podatki ter kamnoseškimi in zidarskimi opusi. Najpomembnejši so bili Luka Škorja – Smučev in več rodov Slavcev, po domače Bržanov.
Založnik je Založba ZRC, izdajatelj Inštitut za slovensko narodopisje, avtor Božidar Premrl.
Marijan Zlobec