Predstavljanje nastopajočih in njihovih programov na 72. Ljubljana Festivalu je zelo poučno. Šele ko počasi prihajaš proti koncu, se izkaže monumentalnost festivala, ki je zadnje obdobje petnajstih, dvajsetih let še bolj odprt.
Tamás Érdi,foto osebni profil
Najbolj so ga odprle predstave različnih muzikalov, koncertov filmske glasbe in gostovanja tujih opernih ansamblov, tako najbolj elitnih iz Sankt Peterburga in Moskve kot iz Italije, Bolgarije, Madžarske, Hrvaške, Kazahstana, Kitajske, Litve in drugih držav. Delno je k odprtosti prispeval jazz program, a ne vsako leto, nastopi Laibacha, La Fura dels Baus in drugih ansamblov.
La Fura dels Baus na Kongresnem trgu s predstavo Sfera mundi – Potovanje okrog sveta, foto Festival Ljubljana
V prvem delu avgusta spričo počitnic in kolektivnih dopustov prevladujejo solistični in komorni koncerti zelo različnih zasedb in povezav. Nekaj smo jih tu že omenili.
Recital madžarskega pianista Tamása Érdija s Chopinom in Lisztom
V Križevniški cerkvi bo 6. avgusta ob 20. uri nastopil madžarski pianist Tamás Érdi.
Tamás Érdi
Madžarski pianist Tamás Érdi je na začetku svoje glasbene poti študiral pod vodstvom Erike Becht, izumiteljice edinstvene metode, ki omogoča učenje in igranje brez partiture. Izpopolnjeval se je na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju in na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Torontu.
Na tekmovanjih je osvojil nagrade Gundel, Junior Prima in Prima Primissima, prejel pa je tudi viteški križ madžarskega reda za zasluge. Udejstvuje se kot umetniški direktor letnega festivala klasične glasbe na prostem ob Blatnem jezeru. Kot pianist slovi po svojem romantičnem repertoarju, v katerem ključno mesto zasedata Frédéric Chopin in Franz Liszt, katerih dinamični opus bo predstavil na recitalu v Križevniški cerkvi.
Chopin je stare forme, kot so preludij, fantazija, mazurka in nokturno, edinstveno preoblikoval, medtem ko je v primeru balade izumil povsem nov glasbeni žanr. Njegovo rahločutno in poglobljeno poznavanje zmožnosti klavirja je bilo dotlej brez primere. Šele po njegovi smrti pa je Liszt zares zablestel kot skladatelj. Njegova originalnost ni temeljila na invenciji melodije, harmonije, kontrapunkta in ritma, temveč na izvirni obravnavi teksture in zvočne barve ter razvijanju edinstvene, dotlej nedosegljive klavirske virtuoznosti.
Program:
Frédéric Chopin:
Preludij v c-molu, op. 28, št. 20
Fantazija – Impromptu, op. 66
Uspavanka v Des-duru, op. 57
4 mazurke, op. 24
Nokturno št. 21 v c-molu, op. posth
Nokturno št. 20 v cis-molu, op. posth
Balada št. 1 v g-molu, op. 23
***
Franz Liszt:
Madžarska rapsodija št. 3 v B-duru, S. 244/3
Madžarska rapsodija št. 6 v Des-duru, S. 244/6
Fontane vile d’Este iz zbirke Leta romanja III, S. 163/4
Sposalizio iz zbirke Leta romanja II, S. 161/1
Mefistov valček št. 1 v A-duru, S. 514
Koncert Ensemble.si s pretežno slovenskimi glasbeniki
V nasprotju s simfonično ali solistično glasbo je komorna glasba nekakšna destilacija glasbene esence, zato potrebuje pozornejšega poslušalca. Ludwig van Beethoven zagotovo velja za eno največjih imen komornega žanra, njegov Trio za klavir, flavto in fagot v G-duru pa predstavlja mladostno, mozartovsko navdihnjeno delo. Franz Berwald je skladatelj, ki v zadnjih desetletjih doživlja nekakšno renesanso, njegov beethovnovski Kvartet za klavir in pihala v Es-duru je eno od številnih komornih del, ki jih je napisal. Nikolaj Rimski-Korsakov ne slovi kot komorni skladatelj, vendar je zapustil peščico del v tem žanru, med drugim melanholični Kvintet za klavir in pihala v B-duru.
Andrej Žust, foto uradna stran Berlinskih filharmonikov
Našteta dela bo mogoče slišati v vrhunski izvedbi klarinetista Matica Kudra in hornista Andreja Žusta, dveh od treh Slovencev med slovitimi Berlinskimi filharmoniki (Berliner Philharmoniker),
flavtista Marka Zupana, ki ima pestro mednarodno kariero kot solist, komorni glasbenik, improvizator, aranžer ter učitelj,
fagotista Luke Miteva, ki se je že predstavil na številnih recitalih Festivala Ljubljana, trenutno pa je zaposlen v Koncertni hiši v Berlinu (Konzerthaus Berlin), ter hrvaške pianistke Martine Filjak, ki ji je zmaga na Mednarodnem klavirskem tekmovanju v Clevelandu leta 2009 prinesla pot do mednarodnega uspeha s koncerti po vsem svetu.
Program:
Ludwig van Beethoven: Trio za klavir, flavto in fagot v G-duru, WoO 37
Franz Berwald: Kvartet za klavir in pihala v Es-duru, op. 1
***
Nikolai Rimsky-Korsakov: Kvintet za klavir in pihala v B-duru
»Klarinet obožujem zaradi njegovega toplega in temačnega zvoka ter velikega tonskega razpona. Lahko je zelo virtuozen, a tudi zelo vokalen. Všeč mi je tudi pestrost glasbenih zvrsti, v katerih se uporablja klarinet: klasika, jazz, klezmer, ljudska glasba … Po mojem mnenju je visoki klarinet zelo zanimiv in vznemirljiv inštrument. Običajno se zelo dobro sliši in skupaj s pikolom zagotavlja visok register v sekciji lesnih pihal.«
Omenja manj znani klezmer. Predstavljen je kot instrumentalna glasbena tradicija aškenaških Judov srednje in vzhodne Evrope. Bistveni elementi tradicije vključujejo plesne melodije, obredne melodije in virtuozne improvizacije, igrane za poslušanje; te bi igrali na porokah in drugih družabnih dogodkih. Glasbena zvrst je vključevala elemente mnogih drugih glasbenih zvrsti, vključno z otomansko (zlasti grško in romunsko) glasbo, baročno glasbo, nemškimi in slovanskimi ljudskimi plesi ter versko judovsko glasbo. Ko je glasba prispela v Združene države, je izgubila nekaj svojih tradicionalnih ritualnih elementov in sprejela elemente ameriškega big banda in popularne glasbe. Med v Evropi rojenimi klezmerji, ki so popularizirali žanr v Združenih državah v 1910-ih in 1920-ih, sta bila Dave Tarras in Naftule Brandwein; sledili so jim v Ameriki rojeni glasbeniki, kot so Max Epstein, Sid Beckerman in Ray Musiker.
Matic Kuder
Matica Kuderja je že kot majhnega otroka pritegnil klarinet. Še posebej, ker je imel v družini dva velika vzornika: bratranca in strica. Pri slednjem je slovenski rojak dobil tudi prve ure klarineta. Kasneje je študiral v Ljubljani na Konservatoriju za glasbo in balet pri Dušanu Sodji in na Akademiji za glasbo, tudi na Umetnostni univerzi v Gradcu pri Geraldu Pachingerju in na Univerzi za glasbo v Nürnbergu pri Thomasu Holzmannu. Svoje znanje je izpopolnjeval tudi na številnih mojstrskih tečajih, med drugim pri Matetu Bekavcu, Wenzelu Fuchsu, Francoisu Bendi, Paolu Beltraminiju in Hariju Mäkkiju. Prve orkestrske izkušnje je pridobil kot član Mladinskega orkestra Gustav Mahler. Pozitivne izkušnje v tem orkestru so imele ključno vlogo, da se je Matic Kuder odločil za poklic orkestrskega glasbenika.
Še kot solo klarinetist pri Nürnberških simfonikih
Zmagovalec več mednarodnih tekmovanj je svojo kariero začel leta 2017 kot solo klarinetist pri Nürnberških simfonikih in se štiri leta pozneje preselil k Berlinskim filharmonikom. Ena njegovih prvih nalog je bil part es klarineta v Le sacre du printemps Igorja Stravinskega, skladba, ki jo je leta 2012 doživel z Berlinskimi filharmoniki na vaji s sirom Simonom Rattlom, in od takrat je navdušen nad zvokom orkestra. »Neverjetno je biti zdaj del tega ansambla z vsemi odličnimi glasbeniki,« pravi veseli klarinetist, ki rad smuča, igra tenis, v prostem času pa se zanima tudi za kulinariko.
Nagrade: 2. in 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju klarinetistov “Citta di Carlino” (2016 in 2010); 2. nagrada na mednarodnem glasbenem tekmovanju »Georghe Dima« (2015), 1. nagrada na 42. državnem slovenskem glasbenem tekmovanju »TEMSIG« (2013), 2. nagrada na mednarodnem glasbenem tekmovanju »Anton Eberst« Novi Sad (2012); 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju mladih pihalcev »EMONA« (Predstavitev glasbenika na uradni strani Berlinskih filharmonikov).
Martina Filjak, foto FB/Romano Grozić
Martina Filjak (1978) je hrvaška pianistka, hči pianista Ranka Filjaka. Študirala je na konservatoriju na Dunaju, glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu Vladimirja Krpana, na dunajski Hochschule für Musik und Theater in prestižni klavirski akademiji Como. Je dobitnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2007 je osvojila 5. mesto v finalu mednarodnega tekmovanja Ferruccio Busoni v Bolzanu in nato 1. mesto na tekmovanju Viotti v Vercelliju v Italiji. Leta 2008 je prejela 5. nagrado na tekmovanju UNISA v Pretorii v Južni Afriki ter 1. nagrado in zlato medaljo na tekmovanju Maria Canals v Barceloni. Istega leta je na Hrvaškem prejela nagrado Milke Trnine Hrvaškega društva glasbenih umetnikov, nagrado Vladimir Nazor Ministrstva za kulturo za izvedbo Brahmsovega Prvega klavirskega koncerta in Kelemenovega Prvega koncerta ter slovito nagrado Orlando za nastop na Dubrovniških poletnih igrah. Avgusta 2009 je na mednarodnem tekmovanju v Clevelandu prejela 1. nagrado in vrsto posebnih nagrad.
Martina Filjak je nastopila z nekaj deset orkestri po vsem svetu, prav tako v najbolj prestižnih dvoranah, kot so Konzerthaus v Berlinu, Musikverein na Dunaju, Salle Cortot v Parizu, Carnegie Hall v New Yorku ali Tearo Colon v Buenos Airesu ter Palau de la Musica v Barceloni.
Posnela je več zgoščenk, med njimi za Naxos, Solo Musica in Sony Classical.
“Briljantno, občutljivo in domiselno igranje s tehničnim genijem in naravno muzikalnostjo … izjemna individualnost … pianistka, na katero je treba biti pozoren”
Obsežen repertoar Martine Filjak sega od Bacha do Beria in obsega več kot 30 klavirskih koncertov. Posveča se raziskovanju manj znane klavirske literature in različnih koncertnih form ter zasedb. Največji del njenega ustvarjanja predstavljajo solistični nastopi in poudarja, da še posebej ceni edinstveno energijo in interakcijo s številnimi glasbeniki na odru.
Martina Filjak živi v Berlinu in govori sedem jezikov. Kot aktivna glasbenica rada potuje.
Luka Mitev, foto predstavitev solista projekta Za njimi stojimo