V novi Galeriji Fotografija v Centru Rog bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo skrivnostnega oziroma neidentificiranega avtorja DK z naslovom Preostanki. Njegov opus je z obsežnejšim tekstom predstavila kustosinja Hana Čeferin. DK je sicer rojen leta 1970 in je po vsej verjetnosti Nemec, a vseeno ne vemo.
DK – Marija s Črno luknjo, Hommage a Malevič, 2021, digitalni tisk na arhivski papir, 40 x 27 cm, iz serije Preostanki, edicija 3 + 1 AP
Ko je švicarski psihiater Hermann Rorschach leta 1921 po eksperimentiranju z otroško igro objavil raziskavo o svojem slavnem psihološkem testu, je za vedno zaznamoval naše razumevanje gledanja in zaznavanja podob. Test je bil zasnovan z namenom, da poda diagnostično oceno osebnosti na podlagi opisov, ki so jih testiranci podali o desetih sličicah abstraktnih pack. Pacient naj bi ob gledanju na podobe projiciral svoja skrivna hotenja, komplekse in konflikte, z opisi pa deloma razkril svojo osebnost, saj »pravilni« in »napačni« odgovori v testu ne obstajajo – ustvarjen je bil, da pod barikado zavestnih odzivov razkrije našo podzavest.
Rorschach je razvil metodo, ki je dokončno potrdila, da enake podobe različni ljudje vidijo drugače – resničnost kot objektivno dejstvo ne obstaja, pač pa se razlikuje od osebe do osebe. Kako vidimo in razumemo podobe, je odvisno od tega, kakšen je naš način razmišljanja; gledalec pomen tvori šele s svojimi jezikovnimi kodi in nivoji razumevanja, izobraženostjo, kulturno in zgodovinsko pogojenostjo ter številnimi drugimi dejavniki. Test opozarja na dejstvo, ki je enako pomembno v umetnosti kot v psihoanalizi – da resničnost in njena interpretacija nista stabilni, nespremenljivi konstanti.
DK – Šaman, 2021, digitalni tisk na arhivski papir, 50 x 80 cm, iz serije Preostanki, edicija 3 + 1 AP
V seriji del, ki po avtorjevih besedah predstavljajo šele uvod v proces, z naslovom Preostanki skoraj psihoanalitično odkriva, kaj podobi dodeli vrednost in kako gledalec pristopa k razumevanju podobe. Kot pravi DK: »V Preostankih preizprašujem, kaj vse je lahko podoba. Ali lahko neko pomensko podobo, morda celo smisel, najdemo v zavrženih preostankih nečesa, kar je bilo nekoč namenjeno kot nosilec podobe? Posledično preizprašujem, ali je mogoče najti pomen življenja v današnjem sodobnem trenutku, ki je zaznamovan z razkrojem vrednot ter sistemov in podsistemov, torej nosilcev tistega, čemur smo rekli človeštvo, človeška družba.«
DK – Don Kihot, 2021, digitalni tisk na arhivski papir, 30 x 100 cm, iz serije Preostanki, edicija 3 + 1 AP
DK pomena najpogosteje ne išče v verističnem prikazu vidnega in oprijemljivega, temveč v marginalnem in spregledanem. V najnovejšem projektu se je vrnil k ostankom starih fotografskih filmov, v katerih je ponovno ovrednotil opus s samega začetka lastnega fotografskega ustvarjanja v osemdesetih letih…
DK – Sullen Man, 2021, digitalni tisk na arhivski papir, 80 x 50 cm, iz serije Preostanki, edicija 3 + 1 AP
Del besedila, ki ga je pod naslovom Povej mi, kaj vidiš, in povem ti, kdo si ob razstavi Preostanki v Mali galeriji Cankarjevega doma (2021) napisala Hana Čeferin.
O umetniku:
DK (1970) je diplomiral na FPS v Münchnu, magistrski naziv pa je prejel na IVAS v Kölnu. Več kot trideset let je že član umetniškega kolektiva Strip Core, vrsto let pa je prebival in deloval med Ljubljano, Kölnom, Münchnom, Dunajem in Beogradom. Njegov kreativni proces temelji na umetniškem raziskovanju, ki rezultira v globoki vizualni reprezentaciji tem s pogosto socio-političnim in socialnim predznakom. V zadnjem času njegovo raziskovanje odkriva tudi širok nabor dilem fotografskega medija, od razmerja med subjektom in objektom do vprašanj horizonta percepcije ter raziskave razmerja med resnico in podobo, med resničnim in virtualnim ter med verodostojnim in lažnim.
DK – Visitors, 2021, digitalni tisk na arhivski papir, 40 x 31 cm, iz serije Preostanki, edicija 3 + 1 AP
Izjemen opus z izvirnim vizualnim in konceptualnim pristopom k fotografiji spodbuja zavedanje dejanske resničnosti skozi vizualno pripoved, a ne skozi nemuden efekt. Gledalca se uspe kljub temu dotakniti na bolj sublimni ravni, a zato z daljnosežnejšim učinkom. Njegova dela so bila predstavljena v mednarodnem prostoru ter objavljena v več publikacijah in dveh monografijah, nahajajo pa se tudi v zasebnih in muzejskih zbirkah doma in v tujini. Leta 2019 se je v Galeriji Jakopič predstavil z razstavo Scotoma, kjer je predstavil obsežen nabor izključno abstraktnih fotografij.
Marijan Zlobec