Dirigent Roberto Abbado na 7. Zimskem festivalu


Na drugem koncertnem večeru 7. Zimskega festivala bomo 19. februarja ob 19.30 v Cankarjevem domu prisluhnili dvema znamenitima deloma Gioachina Rossinija in Ferruccia Busonija v izvedbi orkestra Slovenske filharmonijeKomornega zbora Megaron in solistov – sopranistke Olge Kulčinske, mezzosopranistke Gaëlle Arquez, tenorista Francesca Demura in basista Riccarda Zanellata, ki jih bo vodil maestro Roberto Abbado.

Gaëlle Arquez, foto Ben Dauchez

Roberto Abbado je prejemnik prestižne nagrade Franco Abbiati italijanskega združenja glasbenih kritikov in glavni dirigent Filarmonica del Teatro Comunale di Bologna (Filharmoničnega orkestra Mestnega gledališča iz Bologne). Italijanski maestro pravi, da imajo pogosto »tisti, ki poslušajo klasično glasbo, srečo, da so odraščali v družini, kjer jim je nekdo že od otroštva posredoval takšno vzgojo«.

Roberto Abbado

Dirigent namreč tudi sam prihaja iz glasbene družine, njegov oče je bil pianist in skladatelj Marcello Abbado, njegov stric pa svetovno uveljavljeni dirigent Claudio Abbado, s katerim sicer, kot pravi sam, nikoli ni imel priložnosti nastopiti. Sodeloval je s številnimi orkestri, med drugim z Wiener Symphoniker (Dunajskimi simfoniki), l’Orchestre National de France (Francoskim nacionalnim orkestrom), l’Orchestre de Paris, Sächsische Staatskapelle Dresden (Saško državno kapelo iz Dresdna), Izraelskimi filharmoničnim okrestrom, Concertgebouworkest (Kraljevi orkester Concertgebouw) iz Amsterdama, Gewandhausorchester Leipzig (Gewandhaus orkester Leipzig), Filarmonica della Scala (Filharmonični orkester milanske Scale) in mnogimi drugimi.

V Ameriki je dirigiral najboljšim orkestrom iz Chicaga, New Yorka, Bostona, Los Angelesa, San Francisca, Dallasa, Clevelanda Philadelphie, Minnesote…

Roberto Abbado je v Metropolitanski operi v New Yorku dirigiral operi Fedora in Ernani. Na Salzburških slavnostnih igrah je nazadnje dirigiral koncertno izvedbo opere La Favorita. Veliko oper je dirigiral v Nacionalnem gledališču v Münchnu in milanski Scali ter dunajski Državni operi.

Roberto Abbado, foto Andraž Kobe

»Odnos med orkestrom in dirigentom mora biti močan. Navsezadnje glasbo izvajamo skupaj. Orkester ve, kaj bo igral, dirigent pa določa vrsto izvedbe,« razloži Abbado.


Riccardo Zanelatto, foto Marijan Zlobec

Pred kratkim je cenjeni maestro dirigiral Bellinijeve Puritance (I puritani) v Teatro dell’Opera v Rimu, Donizettijevi operi Lucia di Lammermoor in Roberto Devereux v Teatro Massimo v Palermu, Divertissements iz Nabucca na zborovskem koncertu na Verdijevem festivalu v Parmi, Pepelko v Operi v Los Angelesu in Seviljskega brivca v Pariški nacionalni operi. Med mnogimi svetovnimi praizvedbami novih del se nazadnje lahko pohvali še s svetovno praizvedbo Koncerta za violo in komorni orkester Janus italijanskega skladatelja Fabia Vacchija (1949).

Božja tišina na koncu Verdijevega Rekviema, foto Marijan Zlobec

Na 7. Zimskem festivalu pa bo, kot rečeno, 19. februarja vodil Orkester Slovenske filharmonije, Komorni zbor Megaron in soliste – sopranistko Olgo Kulčinsko, mezzosopranistko Gaëlle Arquez, tenorista Francesca Demura in basista Riccarda Zanellata pri izvedbi dveh glasbenih mojstrovin.

Francesco Demura

»Rossinijeva Stabat Mater je zelo navdihnjeno delo, polno trpljenja, intimnosti, nežnosti, kontemplacije in dramatičnosti,« pove maestro o prvi skladbi, ki bo na sporedu. Sledila bo orkestrska suita Turandot Ferruccia Busonija, ki bo naslikala prizore z Daljnega vzhoda.

Olga Kulčinska, foto Tanya Trofymchuk

Verdijev Rekviem v vrhunski izvedbi

Dodajam nekaj odlomkov zapisa o Abbadovi izvedbi Verdijevega Rekviema na 70. Ljubljana Festivalu.

“Italijanski dirigent Roberto Abbado je prevzel zahtevno nalogo in jo opravil odlično. Ni se ustrašil novega okolja in glasbenikov v njem, čeprav mu ni bilo lahko. Ni bil izrazito dramatičen dirigent, kot včasih Leonard Bernstein, a je vseeno dosegel velik efekt, na koncu pa je z dvignjeno roko zaustavil pričakovan aplavz, da je imela svoje mesto tudi božja tišina sama.”

Aplavz po izvedbi Verdijevega Rekviema, foto Marijan Zlobec

Marijan Zlobec

 

 

 

 


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja