Danes, 24. januarja, ZRC SAZU vabi v Atrij ZRC (Novi trg 2, Ljubljana), kjer se bo ob 11. uri začela uvodna prireditev, s katero bodo zaznamovali začetek praznovanja 90-letnice Glasbenonarodopisnega inštituta, najstarejšega inštituta ZRC SAZU.
Glasbenonarodopisni inštitut, foto iz njihovih objav na FB
Uvodnim zvokom istrske glasbe zasedbe Marina Kranjca bo sledila krajša okrogla miza, na kateri bodo raziskovalke in raziskovalci predstavili temelje, ki so zaznamovali delovanje inštituta skozi čas.
V pogovoru se bodo dotaknili raznih področij delovanja inštituta, njegove aplikativne in znanstvenoraziskovalne vloge ter izzivov, s katerimi se raziskovalci in raziskovalke soočamo danes. Predstavili bodo, kako inštitut sodeluje z uporabniki, prikazali, kako na terenu poteka zbiranje gradiva ter kakšni so postopki hrambe v arhivu ipd.
Prireditev bodo sklenili zvoki istrske glasbe.
Začetki Glasbenonarodopisnega inštituta segajo v leto 1934, ko je bil kot Folklorni institut ustanovljen pod okriljem Glasbene matice. Težišče njegovega delovanja je bilo tedaj usmerjeno predvsem v zbiranje gradiva o ljudski glasbi, pesmi in plesih, preučevanju in objavljanju razprav ter uprizarjanju za oder, s čimer se je v novih državnih okvirih izrisovala slovenska prepoznavnost.
Vodja in edini sodelavec inštituta je bil France Marolt, zato bo njegovo umetniško in znanstvenoraziskovalno delovanje v sklopu praznovanja 90-letnice Glasbenonarodopisnega inštituta posebej poudarjeno: njegovo delo bo v bližnji prihodnosti predstavljeno na okrogli mizi, jeseni bodo v Slovenskem etnografskem muzeju odprli njemu posvečeno razstavo, v središču pozornosti pa bo tudi na letošnji glasbeni prireditvi Zajuckaj in zapoj v Atriju ZRC.
Desetletja po 2. svetovni vojni so omogočila postopno kadrovsko krepitev inštituta, s tem pa tudi bogatitev arhiva, raziskovalnih možnosti in smeri znanstvenega zanimanja.
Danes se raziskovalci in raziskovalke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU z zbiranjem, raziskovanjem in objavljanjem gradiva in znanstvenih izsledkov odzivajo na različne družbene potrebe ter z upoštevanjem zgodovinskih, družbenih, političnih in ekonomskih dejavnikov razkrivajo različne podobe oblikovanja, izvajanja in razumevanja ljudske glasbe, pesmi in plesa.
Ti poudarki bodo predstavljeni tudi ob praznovanju 90-letnice Glasbenonarodopisnega inštituta, ki jo bodo obeležili še naslednje prireditve in projekti: predstavitev spletne zbirke zvočnih publikacij Etnofon in njene prve nove izdaje Kdo, kdo, kdo so pa to? Pesemsko izročilo z Domžalskega, simpozij na temo ljudskoglasbenih revitalizacij, simpozij o dediščini večkulturnega območja, širši javnosti pa bodo predstavljene tudi najnovejše knjige in rezultati tekočih projektov. (Po tiskovnem sporočilu).
Marijan Zlobec