Aprila bodo na sporedu že 38. Slovenski glasbeni dnevi, ki jih bo tudi letos zaznamoval pester koncertni program s številnimi novitetami in krstnimi izvedbami slovenskih skladateljev. Kot vedno jih organizira Festival Ljubljana v sodelovanju z Društvom slovenskih skladateljev, Akademijo za glasbo, Glasbeno matico Ljubljana, Slovensko filharmonijo, RTV Slovenija, pa tudi na gostovanju v Mariboru z Mariborčani.
Dr. Primož Kuret, foto Marijan Zlobec
Glasba kot interpretativna umetnost je osrednja tema Slovenskih glasbenih dnevov. To je kompleksen in raznolik umetniški proces, ki zahteva uravnoteženost med tehnično dovršenostjo in ekspresivno poglobljenostjo interpreta. Tema je vsekakor svetovna in se dotika slehernega glasbenika kot umetniškega izvajalca v zgodovini.
Palača Kazine ima bogato kulturno in politično zgodovino, a še ni dočakala monografije, foto AG
Vprašanje je, katere probleme bodo odprli diskutanti in referenti iz mnogih držav. Vsekakor ostaja še odprto vprašanje umetne inteligence kot izvajalcev glasbe na umetniških koncertih.
Tomaž Habe kot prejemnik Kozinove nagrade, foto DSS
Med 17. in 23. aprilom bomo v Viteški dvorani Križank, Slovenski filharmoniji, Minoritski cerkvi v Mariboru in na Akademiji za glasbo prisluhnili slovenskim umetnikom ter obravnavali glasbeno interpretacijo na dveh simpozijih.
Akademija za glasbo pomeni kvalitetni preobrat v akademskem glasbenem življenju, kar se je pokazalo že na otvoritveni slovesnosti, foto Marijan Zlobec
Otvoritveni koncert prihajajočega praznika glasbe osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavi tri velika imena sedaj srednje ali že malo starejše generacije skladateljev: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka.
Aldo Kumar, foto Wikipedija
Bogat in žanrsko pester opus Alda Kumarja pritegne z značilno komunikativnostjo glasbenega izraza, ki se odraža v skladateljevi priljubljenosti na domačih in tujih odrih. Med najodmevnejše se je zapisalo gostovanje v Sankt Peterburgu, kjer so Slovenski filharmoniki izvedli njegovo kompozicijo za orgle in orkester Strastra. Tokrat jo bomo slišali v interpretaciji enega najvidnejših slovenskih organistov Tomaža Sevška.
Lalita Svete, foto Marijan Zlobec
V izvedbi violinistke Lalite Svete pa bo krstno zazvenel Koncert za violino in orkester Tomaža Sveteta, ki ji je tudi posvečen.
Uroš Rojko v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec
Izviren in globoko premišljen je tudi razvejani opus Uroša Rojka. Noviteta Odtekanje časa VII, še ena v nizu skladateljevih istoimenskih skladb, ki črpajo iz minljivosti življenja, je ustvarjena za pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček Laznik.
(17. 4., 19.30, Slovenska filharmonija)
Dr. Primož Kuret in dr. Jernej Weiss, foto Marijan Zlobec
Mednarodni muzikološki simpozij, ki se je leta 1985 razvil na pobudo slovenskega muzikologa dr. Primoža Kureta, razkriva pereče muzikološke teme in razširja znanja s predavanji uglednih strokovnjakov. Pod vodstvom prof. dr. Jerneja Weissa, ki z referati mednarodno priznanih muzikologov iz najboljših evropskih univerz podrobneje osvetljuje muzikološke teme, bo simpozij z naslovom Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim tokrat pozornost namenjal glasbeni interpretaciji kot sintezi umetniškega in znanstvenega pristopa h glasbeni izvedbi.
(18. 4., 8.30, Viteška dvorana Križank)
Dr. Helmut Loos iz Leipziga, dr. Jernej Weiss, dr. Primož Kuret in dr. Hartmut Krones z Dunaja, foto Marijan Zlobec
Eden vodilnih ambasadorjev slovenske glasbe je Društvo slovenskih skladateljev, ki svoje poslanstvo uresničuje tudi s koncertno dejavnostjo. V to med drugim sodi tradicionalna Noč slovenskih skladateljev.
Igor Dekleva, foto Marijan Zlobec
Na koncertu bo tokrat predstavljenih kar štirinajst novitet, ki so nastale izpod peres Igorja Dekleve in Žarka Živkovića, ki ostajata zvesta svojima izvornima inštrumentoma klavirju oziroma kitari.
Matija Marčina na svojem koncertu leta 2013 v SF, foto Marijan Zlobec
Medtem ko je kitara navdahnila tudi Matijo Marčina, pa je Tomaž Bajželj svoje novo delo posvetil harfi.
Aleksandra Bajde, foto music austria/Jana Lončarič
Viola in violončelo se združita v noviteti Aleksandre Bajde, Uršula Jašovec in Črt Sojar Voglar pa pomembno bogatita sicer razmeroma skromen repertoar za duo kitare in harfe. Kompozicije za trio zasedbe so prispevali Imer Traja Brizani, Bojan Glavina ter Urška Orešič Šantavec, ki so iskali nove zvočne rešitve v tradicionalnih inštrumentalnih kombinacijah flavte, klavirja in viole oziroma violončela.
David Veber, foto DSS
Drugačna zvočna svežina se obeta pri Tomažu Svetetu in Tomažu Habetu, ki v svojih dveh novostih družita tri brenkala: kitaro, harfo in citre. Koncert bo krstno predstavil še dva inštrumentalna kvarteta (flavta, viola, violončelo in klavir), pod katera sta se podpisala Vladimir Batista ter David Veber.
(18. 4., 19.30, Slovenska filharmonija)
V Viteški dvorani Križank, foto Marijan Zlobec
Letos bo prvič na sporedu tudi Mednarodni študentski simpozij, ki bo gostil številne slovenske in tuje študente. Vodja simpozija je muzikologinja dr. Tjaša Ribizel Popič. Namen študentskega simpozija je mlajši generaciji glasbenih ustvarjalcev, poustvarjalcev, glasbenih pedagogov in muzikologov ponuditi možnost predstavitve raziskovalnega dela in interesov ter jim omogočiti izmenjavo praktičnih izkušenj s področja glasbene interpretacije.
Dr. Tjaša Ribizel Popič, foto FF
Tudi študentje bodo s svojimi referati kritično obravnavali glasbeno interpretacijo med umetniškim in znanstvenim, simpozij pa jim bo ponudil možnost, da svoje razmisleke in dognanja delijo ne le s kolegi, temveč tudi s širšo javnostjo.
(19. 4., 8.30, Akademija za glasbo)
Duo Claripiano, foto Festival Ljubljana
Poustvarjalni izziv, ki ga Koncertni atelje iz sezone v sezono ponuja izvajalcem, bosta tokrat sprejela Dušan Sodja in Tatjana Kaučič – Duo Claripiano. V svoji 30-letni karieri sta glasbenika stkala dragocene vezi z mnogimi slovenskimi glasbeniki. Dolgoletno prijateljstvo sta na primer gojila z Urošem Krekom. Njegova Sonatina, ki jo bomo slišali, je iz leta 1984. Glasbenika redno sodelujeta tudi z Lojzetom Lebičem, ki jima je leta 2017 posvetil kompozicijo Spomin – predelavo Sonate iz leta 1960, ki v novi preobleki odzvanja kot »spomin« na avtorjevo ustvarjalno preteklost.
Lojze Lebič, foto Marijan Zlobec
Duo pa je bil nekoč navdih tudi za razpoloženjsko miniaturo Canto rapsodico (2005) Janeza Matičiča. Uspešnemu inštrumentalnemu dvojcu so skladatelji še danes močno naklonjeni.
Nenad Firšt, foto Wikipedija
Nova dela so tokrat ustvarili Nenad Firšt, Tadeja Vulc in Tržačan Corrado Rojac.
(19. 4., 19.00, Slovenska filharmonija)
Pianistka Katja Sinkovič in skladatelj Janez Matičič, foto Marijan Zlobec
Komorni cikel butičnih koncertov Carpe artem Društva za komorno glasbo Amadeus je bil osnovan leta 2012, z namenom povečati dostopnost ter zanimanje za komorno glasbo. Ciklu se vsako leto pridruži Godalni kvartet Carpe artem.
Godalni kvartet Carpe artem, foto Festival Ljubljana
Med prve tehtne prispevke na področju komorne glasbe pri nas zagotovo sodi Godalni kvartet (1922) Viktorja Parme, sicer očeta slovenske opere. Prav komorne zasedbe pa so platforma eksperimentiranja Tomaža Sveteta v smislu inštrumentalnih tehnik in glasbene sintakse.
Tomaž Svete med zahvalnim nagovorom ob prejemu Kozinove nagrade leta 2016, foto Marijan Zlobec
Tako tudi enostavčna skladba iz leta 2004 I cantici dei angeli, ki se v raznolikih zvočnih poljih razgrinja od eterične prosojnosti do napete dramatičnosti.
Dejan Jakšič
Prihajajoči koncert napoveduje tudi krstno izvedbo 3. godalnega kvarteta Dejana Jakšiča, skladatelja mlajše generacije domačih ustvarjalcev.
Hugo Wolf leta 1885, foto Wikipedija
Slovensko obarvan program bo zaokrožil Hugo Wolf, čigar Italijanska serenada je delo privlačne zvočne barvitosti in lahkotnega značaja ter priljubljena popestritev komornih repertoarjev.
(20. 4., 19.00, Minoritska cerkev, Maribor)
Mirko Polič, foto Wikipedija
Ciklus samospevov, tradicionalni koncertni dogodek, ki ga od leta 2002 prireja Glasbena matica Ljubljana, s premišljeno oblikovanimi programi razkriva ne le neskončno bogastvo iz svetovne zakladnice, pač pa ozavešča pomen, ki ga je imela oblika samospeva na razvoj slovenske glasbene umetnosti. Pomemben pečat v delovanju Glasbene matice je zapustil Mirko Polič, dirigent in skladatelj, ki sodi med prepoznavnejše osebnosti slovenskega glasbenega življenja prve polovice 20. stoletja. Čeprav ga je najbolj privlačila opera, je skladal na različnih področjih ter zapustil tudi več samospevov in zborovskih skladb.
Gregor Ravnik, foto Tjaša Barbo
Program, v celoti posvečen Poliču, odkriva tančice pozabljenega skladatelja, čigar dediščino bodo v intimnem prepletu vokala in klavirja obudili sopranistka Aleksandra Radovanović, skladateljev pravnuk, tenorist Gregor Ravnik, in pianist Igor Vićentić.
(22. 4., 19.30, Viteška dvorana Križank)
Božidar Kos, foto Wikipedija
Sklepni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov bo v znamenju sodobne ustvarjalnosti. Začel ga bo v svetovnem merilu eden najuspešnejših slovenskih skladateljev Božidar Kos. Njegova Sinfonietta za godala sodi v obdobje, ko je začel evropski avantgardizem spajati z elementi balkanske folkloristike. V osrčju sporeda sta kompoziciji glasbenic različnih skladateljskih poetik, ki sta našli ustvarjalne vzvode pri otrocih. Srbska umetnica Svetlana Maraš se v skladbi Defiance of the Glorious Children nasloni na pustolovsko, sveže in brezmejno muziciranje otrok ter na njihovo svobodo eksperimentiranja. Larisa Vrhunc pa se v kompozicij Tako tiho ozira k dojenčkom in malčkom.
Lana Trotovšek, foto Marijan Zlobec
Praznik glasbe se bo izpel s Koncertom za violino in orkester Janeza Matičiča, ki ga je napisal v poznih sedemdesetih. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in pod taktirko Stevena Loya ga bomo slišali bomo v interpretaciji violinistke Lane Trotovšek, ki je v zadnjem desetletju zgradila zavidljivo mednarodno solistično kariero.
(23. 4., 19.30, Viteška dvorana Križank)
Poslovil se je muzikolog dr. Primož Kuret, ustanovitelj Slovenskih glasbenih dnevov
Ob smrti
Slovo od muzikologa dr. Primoža Kureta na ljubljanskih Žalah
Slovo
Marijan Zlobec