Akademija za glasbo v Ljubljani je objavila vest, da se je poslovil njen zaslužni profesor, muzikolog dr. Primož Kuret (1935 – 2022).
Dr. Primož Kuret
Profesor dr. Primož Kuret, študent Akademije za glasbo, je svojo strokovno pot začel pri razvoju kulturnih dejavnosti Ljubljane in se izkazal kot vizionar. Ob tem je deloval kot kritik, prevajalec, urednik, recenzent in pisec. Znanstveno se je posvečal številnim temam, med katerimi izstopajo področja iz kulturne zgodovine Ljubljane, ki so prav po njegovi zaslugi vzorno proučena in publicirana. Kot največji poznavalec Academie Philharmonicorum, Filharmonične družbe in Slovenske filharmonije je avtor epohalnih monografij, s katerimi se je zapisal med največje slovenske muzikologe. Natančno in vsestransko je dopolnil vedenja o mladem Gustavu Mahlerju, osvetlil zgodovino glasbenega življenja Ljubljane v epohi fin de siecle, se ukvarjal z vprašanji slovenske avantgarde in operne poustvarjalnosti ter s številnimi drugimi temami. Nastopal je na številnih mednarodnih konferencah, kjer je strokovno javnost osveščal o slovenski glasbeni preteklosti. Kot svetovljan je znal poiskati stičišča med različnimi kulturnimi tradicijami, prepoznati medsebojne vplive in soodvisnosti z družbenopolitičnimi gibanji. S svojo karizmo in znanstveno širino je svoje kolege iz eminentnih evropskih institucij navduševal tudi za proučevanje slovenske glasbe ter tako pripomogel k širšemu poznavanju in promoviranju slovenske nacionalne kulture. Bil je med pobudniki Slovenskih glasbenih dnevov, ki jih je vodil in razvijal kar 30 let. Pri svojem delu je bil natančen, poveden in zanimiv, predvsem pa znanstveno poglobljen in družbeno kritičen. Svoje življenjsko poslanstvo je v marsičem presegel, zato se zdi samoumevno zapisati: dr. Primož Kuret je ambasador slovenske glasbene preteklosti. Velik del življenja je posvetil profesuri, ki jo je leta 1978 začel na Akademiji za glasbo in ostal do upokojitve leta 2005. Poleg poučevanja svetovne in slovenske zgodovine glasbe je opravljal funkcijo predstojnika oddelka za glasbeno pedagogiko ter na njegovi razvojni prelomnici konstruktivno in učinkovito vodil prenovitvene procese, ki so pomembno vplivali na razvoj tega oddelka ter spodbudili uveljavitev podiplomskega magistrskega in doktorskega študija. Kot prodekan za študijske zadeve je pripomogel k prenovi vseh študijskih programov, boljši organizaciji učnega procesa ter k boljšemu statusu glasbene vzgoje na Slovenskem. Njegovi študenti so prejemniki študentskih Prešernovih nagrad, podiplomanti pa uspešno delujejo na različnih znanstvenoraziskovalnih in glasbenopedagoških področjih. Vzgojil je vrsto glasbenikov, delujočih v domala vseh slovenskih glasbenih ustanovah. Zasnoval in razvijal je Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo kot prvo znanstveno publikacijo naše ustanove ter utemeljil muzikološke simpozije. Za svoje dosežke je dr. Primož Kuret prejel številne nagrade najvišjega ranga, kot so Betettova listina (2002), častno članstvo Accademie Filharmonice Bologna (2002), nagrada RS za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju (2005), Herderjeva nagrada (2005), avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. razreda (2005), Mantuanijeva nagrada za življenjsko delo (2005) in ne nazadnje je častni član Slovenske filharmonije (2008).
Dr. Primož Kuret, eden najvidnejših slovenskih intelektualcev, je s svojim raziskovalnim in strokovnim delom neizbrisno pripomogel k ugledu Akademije za glasbo v domačem in mednarodnem prostoru.
Prof. Dr. Darja Koter
Dr. Primož Kuret na Slovenskih glasbenih dnevih leta 2018, foto Marijan Zlobec
Tej izčrpni predstavitveni informaciji naj dodam dolgoletne izkušnje in druženja z dr. Kuretom zlasti v zvezi z njegovo ustanovitvijo Slovenskih glasbenih dnevov in še posebej vodenjem vsakoletnega mednarodnega muzikološkega simpozija, ki ga je on sam pripravljal in vodil trideset let, dokler ni svojega velikega znanstvenega in kulturnega poslanstva predal dr. Jerneju Weissu in s tem poskrbel za kontinuiteto.
Dr. Kuret se je dobro zavedal pomena vsakoletnega strokovnega srečanja in soočenja raziskovalnih tem in nalog še posebej v Evropi in primerjalno v Srednji Evropi s soočenjem glasbenih kultur in glasbene zgodovine v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Češkem in Slovaškem, na Madžarskem, v mnogih primerih v Rusiji, Ukrajini, na Poljskem, v pribaltskih državah, Skandinaviji, pa v Veliki Britaniji in še kje.
Dr. Kuret je poskrbel za vse, tako osrednje raziskovalne teme kot za razgled po mednarodnih in domačih strokovnjakih, ki so javno vsako leto soočili svoja zgodovinska raziskovalna spoznanja. Tako je nastalo pod Kuretovim uredniškim vodstvom okrog trideset knjig referatov, ki dajejo v organizaciji Festivala Ljubljana v branje in študij bogato mednarodno knjižnico. Festival Ljubljana je z direktorjem Darkom Brlekom dr. Primoža Kureta za te zasluge še posebej nagradil.
Darko Brlek na tiskovni konferenci o dr. Primožu Kuretu in Slovenskih glasbenih dnevih
»Izjemno je, da sta pred več kot 30 leti prof. dr. Primož Kuret in Milan Stibilj prišla do ideje, kako osnovati osrednjo prireditev za slovensko glasbo, na kateri ne bi zgolj prikazovali preteklih dosežkov, ampak predvsem podpirali in odkrivali izvirno novo domačo glasbo ter ji obenem ob bok postavljali izbrano tujo. Prav tako sta odkrila potrebo po vzpostavitvi teoretične dejavnosti, na kateri bi tako domači kot tuji strokovnjaki razpravljali o sodobni resni glasbi in aktualnih družbeno-socialnih temah.
Vesel sem, da je Festival Ljubljana pod vodstvom Janka Grilca prepoznal potencial, kot temu radi rečemo danes, ki ga lahko Slovenski glasbeni dnevi prinesejo v glasbeni prostor, in jih v skladu s svojo dejavnostjo vključil v redni letni program. Tako lahko slovenski in tuji javnosti poleg zagotavljanja kulturno-umetniških vsebin vrhunske kakovosti mednarodno priznanih elitnih umetnikov omogočamo izobraževanje o preteklih dosežkih slovenskih ustvarjalcev, ki so se v toku zgodovine, ki jo pišejo veliki narodi, izgubili ali bili pozabljeni, in o najsodobnejših dosežkih, ki zagotavljajo izkustva, za katera je treba razširiti svoj miselni okvir in poglobiti svojo kulturno ozaveščenost.
Da slovenski narod resnično potrebuje svojo platformo, prek katere bi se seznanjal z novostmi glasbene produkcije, se je izkazalo za več kot upravičeno in potrebno. V 30 letih smo tako imeli priložnost slišati čez 230 novitet slovenskih skladateljev, v zadnjih letih pa tudi skladateljic, ki s svojim delom pomembno sooblikujejo mednarodni glasbeni prostor. Številni referati, zbrani v 29 zbornikih, so pomemben dokument tega časa in prostora, ki ne ostaja le v naših spominih, knjižnicah in na policah, ampak so ga tuji udeleženci in udeleženke muzikološkega simpozija ponesli po knjižnicah in na police različnih univerz in drugih ustanov po Evropi,« je na novinarski konferenci poudaril Darko Brlek. (Ob 30. Slovenskih glasbenih dnevih leta 2015).
Dr. Helmut Loos iz Leipziga, dr. Jernej Weiss, dr. Primož Kuret in dr. Hartmut Krones z Dunaja, foto Marijan Zlobec
Kulturna redakcija Dela je bila vsem tem simpozijem zelo naklonjena in odprla prostor poročilom o dogajanju in tako so bralci izvedeli marsikaj o evropski glasbeni zgodovini in kulturi. Kuret je bil zelo spreten in prepričljiv organizator vseh teh srečanj, ki so imela, vsaj glede njega, recipročni ali gostovalni karakter, kar pomeni, da je sam kot raziskovalec slovenske glasbene zgodovine velikokrat nastopal na mednarodnih simpozijih v tujini.
Velik mednarodni odmev je imela njegova knjiga o Gustavu Mahlerju v Ljubljani, še posebej po njeni objavi v nemškem prevodu, s čimer je mednarodna muzikologoja in glasbena zgodovina prvič dobila vpogled v podrobnosti delovanja velikega skladatelja v žal le eni sezoni v Ljubljani, in sicer 1881/1882. Kuret je zbral vse koncertne programe, ki se jih je kot mlad dirigent lotil Mahler, enkrat pa je nastopil tudi kot koncertni pianist. Vse te informacije le še bolj poudarjajo pomen glasbene Ljubljane v mednarodnem prostoru. Slavni francoski raziskovalec Gustava Mahlerja Henry Louis La Grange, ki se je s tem avstrijskim skladateljem češkega rojstnega izvora ukvarjal šestdeset let, je prav ob izidu Kuretove knjige v družbi in vodstvom dirigenta Uroša Lajovica obiskal Ljubljano, videl Slovensko filharmonijo, Mahlerjev portretni spomenik, prav tako spomenik na pročelju nekdanje Krisperjeve hiše, v kateri je Mahler bival, kasneje pa se jima je pridružil še tretji spomenik pri Ljubljanskem dvoru oziroma pod Slovensko filharmonijo. Vse tri je umetniško prefinjeno izdelal kipar Bojan Kunaver.
Eden zadnjih nastopov dr. Primoža Kureta v javnosti, foto Marijan Zlobec
La Grange je izjavil, da niti sam ni vedel, kako veliko delo je Gustav Mahler kot mlad dirigent opravil v Ljubljani in da bo moral svojo monografijo (4000 strani v štirih knjigah v angleškem prevodu, tri v izvirni francoščini) še dopolniti.
Dr. Kuret se je v okviru simpozijev domislil vsakoletnih strokovnih ekskurzij z obiski različnih slovenskih krajev s poudarkom na glasbeni zgodovini. Takih obiskov je bilo veliko, kot na primer v Slovenj Gradec, rojstni kraj in v muzej Huga Wolfa, pa na Ptuj z obiskom Ptujskega gradu in Slovenskega glasbenega muzeja, v Goriška Brda, v Piran, v Žalec, Maribor z obiskom razstave in opere, v Trst, kjer je bilo prisrčno srečanje na slovenski Glasbeni matici celo s koncertom tamkajšnjega šolskega zbora, pa obisk stolnice svetega Justa in rojstne hiše tržaškega škofa Petra Bonoma, pri katerem je bil Primož Trubar.
Posebej odmevna je bila Kuretova knjiga Umetnik in družba, v kateri je izbral publicistična dela oziroma slovensko glasbeno misel po prvi svetovni vojni slovenskih skladateljev Antona Lajovica in Marija Kogoja ter umetnostnega in glasbenega zgodovinarja Stanka Vurnika.
Na muzikološkem simpoziju Fin de siècle in Gustav Mahler leta 2011; Luigi Verdi, Hartmut Krones, Jože Sivec in Primož Kuret, foto Marijan Zlobec
Prav tako velik odmev je imela njegova knjiga Sto slovenskih opernih zvezd, kar je bil prvi vpogled v zgodovinski pojav slovenskih opernih in koncertnih pevcev, še posebej s poudarkom na njihovi dejavnosti na mednarodni glasbeni sceni.
Zadnja njegova knjiga Iz parterja je bila avtobiografska, kjer je omenjal svoje številne poti po glasbeni Evropi in srečanja s svetovnimi glasbenimi poustvarjalci, kot jih je videl na koncertnih odrih in v operi. Spregovoril je podrobneje o svoji družini, zlasti očetu, etnologu, akademiku dr. Niku Kuretu.
Z mednarodnimi muzikološkimi kolegi, foto Marijan Zlobec
O mednarodnih muzikoloških simpozijih sem v Delu in kasneje na blogu pisal ves čas. Citiram poročilo o Kuretovem nastopu leta 2011.
“Primož Kuret je na muzikološkem simpoziju Fin de siècle in Gustav Mahler opisal ljubljansko glasbeno sceno na prelomu stoletja. Ob začetku stoletja je tedanji Laibacher Zeitung citiral ameriški časopis Chicago Tribune, ki je 1. januarja 1901 zapisal, da se nobeno stoletje ni začelo s tolikšnimi upi kot prav dvajseto. Zdelo se je, da bo postalo »stoletje humanosti in bratstva vseh ljudi«. Ljubljana je tedaj imela Deželno gledališče, kjer sta delovala tako slovensko kot nemško gledališče z dramo in opero, starodavno Filharmonično družbo ter Glasbeno matico, središče slovenskega glasbenega živ-ljenja zlasti z mogočnim zborom dirigenta Mateja Hubada, medtem ko je velike koncerte izvajala s pomočjo vojaškega orkestra. Pozneje, leta 1908, je nastala Slovenska filharmonija z mladim češkim dirigentom Václavom Talichom.
Na simpoziju, foto Marijan Zlobec
Med najpomembnejše glasbene dogodke uvršča Kuret gostovanje Berlinske filharmonije z dirigentom Hansom Richterjem 28. aprila 1900 v Ljubljani in dvestoto obletnico ustanovitve Filharmonične družbe s posebnimi slavnostmi, h katerim so si želeli pritegniti starega ljubljanskega znanca Gustava Mahlerja, tedaj že direktorja dunajske Dvorne opere. Slavje se je začelo za binkoštne praznike leta 1902, s čimer je Ljubljana utrdila sloves glasbenega mesta in doživela veliko publiciteto zunaj domačih meja, cesar Franc Jožef pa je sprejel v avdienco predsednika družbe Josefa Hauffna, Josefa Zöhrerja in Hansa Gerstnerja ter jih odlikoval.
Dr. Primož Kuret in dr. Jernej Weiss, foto Marijan Zlobec
Richard Strauss v Ljubljani
Naslednji veliki dogodek je bilo gostovanje slavnega skladatelja Richarda Straussa v Ljubljani z Berliner Tonkünstler Orchestrom 8. marca 1903. Zanimivo, da je kritika videla vrh koncerta ravno v njegovi skladbi Iz Italije. Tedaj so pri Filharmonični družbi gostovali tudi drugi odlični orkestri, kot Wiener Konzert Vereins Orchester, Münchner Tonkünstler Orchester, med solisti pa tedaj svetovne zvezde, kot so pianista Alfred Grünfeld in Leopold Godowsky, violinisti Pablo de Sarasate, Bronislav Hubermann in Willy Burmester, čelist Pau Grümmer ter pevci Alois Pennarini, Leon Slezak in Karl Burian.
V Viteški dvorani Križank, foto Marijan Zlobec
Violinistka Natalie Bauer-Lechner kot avtorica spominov na Gustava Mahlerja opisuje njegov izlet s kolesom čez Ljubelj proti Bledu 10. avgusta 1900. Fran Govekar pa je leta 1910 v Ljubljano pripeljal dirigenta Fritza Reinerja, ki je pred tem že deloval na budimpeštanski Kraljevi državni glasbeni akademiji. V Ljubljani je prevzel vodstvo opernih predstav in takoj vzbudil veliko zanimanje. Nastopil je tudi s Slovensko filharmonijo. Pevci so veliko izvajali Huga Wolfa, pa tudi Mahlerja, Julius Muhr je denimo leta 1905 izvedel tri njegove pesmi z orkestrom, tedaj komaj natisnjene. Ker je gledališče (sedanja opera) postalo pretesno, so se Nemci odločili za novo, svoje gledališče, današnjo Dramo. Tako je Ljubljana leta 1911 dobila Jubilejno gledališče cesarja Franca Jožefa. Filharmonična družba je izvedla tudi Mahlerjevo simfonijo št. 4, kot njegovo sploh prvo simfonijo pri nas, 6. aprila 1914. Solistka je bila sopranistka Fanny Pracher iz Gradca. Ljubljana tako na svojega Mahlerja ni pozabila.
Ljubljana pa ne bo pozabila niti na zaslužnega profesorja dr. Primoža Kureta.
Marijan Zlobec