AirBeletrina je zelo spretna iznajdba direktorja in solastnika založbe Beletrina Mitje Čandra. Registracija pri Ministrstvu za kulturo in vpis v seznam medijev je Čandru omogočila prijavo za pridobivanje javnih sredstev iz sklada za medije. Kot je objavila Mladina, je Ministrstvo za kulturo za letos AirBeletrini namenilo 32.000 EUR.

Isto Ministrstvo za kulturo pa je doslej Beletrini namenilo visokih 2.994.727, 17 EUR. Beletrina je samo septembra 2008 prejela visokih 188,490,08 EUR iz Ministrstva za kulturo. A prav tako še decembra 2022, in sicer 157.991,30 EUR.

Za primerjavo je Društvo glasbenih umetnikov Slovenije doslej za vse svoje delovanje, od januarja 2003, prejelo 78.933.95 EUR javnih sredstev. V dvajsetih letih s tem denarjem res ne moreš organizirati veliko koncertov in drugih dejavnosti, kaj šele najeti Kreativno bazo za svoj PR.

Besedo besedi na 39. Slovenskem knjižnem sejmu, foto Marijan Zlobec

Beletrina je seveda financirana tudi iz Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Od februarja 2009 je prejela 6.669.920,59 EUR. Tako je na primer aprila 2010 prejela 240.000 EUR, aprila 2011 isti znesek…, novembra 2023 189.500 EUR. Koliko je skupaj 2.994.727, 17 EUR in 6.669.920,59 EUR ? Darilo države Beletrini kot zasebnemu založniškemu zavodo štirih prijavljenih oziroma registriranih lastnikov. Med njimi sta seveda direktor Mitja Čander in programski direktor Aleš Šteger.

Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, foto Marijan Zlobec

Kot piše pod eno izmed zadnjih objav AirBeletrina, Obstoj AirBeletrine omogočajo Beletrina, Ministrstvo za kulturo RS in Javna agencija za knjigo RS.

Poiskal sem AirBeletrina, da bi ugotovil, ali sem pri obiskovanjih 39. Slovenskega knjižnega sejma kaj bistvenega prezrl in bi naknadno še kaj dodal v katerega izmed svojih petnajstih zapisov.

Ostal sem brez besed.

Nagovor predsednice države dr. Nataše Pirc Musar na odprtju 39. SKS, foto Marijan Zlobec

AirBeletrina o samem knjižnem sejmu ni objavila ničesar.

Informacije za mlade bralce, foto Marijan Zlobec

Ajda Vodlan (1990), diplomirana politologinja, magistrica obramboslovja, kolumnistka, predvsem pa strastna družboslovka, je pred sejmom 21. 11. 2023 v AirBeletrina objavila neke vrste anketo med izbranimi predstavniki izbranih založb pod naslovom Založništvo 2023: Kam naprej po pandemiji in Frankfurtu ?

Popularnost Boštjana Gorenca Pižame, foto Marijan Zlobec

Iz branja njenega prispevka bi sklepal, da je dobila nekritične sogovornike, ki so se bolj ali manj izmikali in ponavljali stare fraze, seveda pa so nastopali le nekateri predstavniki, kot obvezna Beletrina, pa CZ in Mladinska knjiga, Založba Miš, Založba Pivec, Goga, UMco, Založba Malinc, Založba Vida, (ki je na letošnjem sejmu nisem opazil). Če bi citiral en del predstavitve, ki je strnjen pod naslov Kje pa so rešitve ?, bi se s tem lahko odprla javna debata, a se zdi, kot da tega prispevka nihče ni niti opazil.

Zoran Smiljanić s stripom o Kajuhu, foto Marijan Zlobec

Kje pa so rešitve ?

“In kaj je tisto, kar bi se lahko uredilo – pa se ne? Rugelj na prvo mesto izpostavi slovenske medije: »Največji izziv je ostati v založništvu z izdajanjem visokokakovostnih izdaj s področij, kjer delujemo. Največ potenciala vidim v nacionalnih medijih, torej televizija in radio: res bi bilo potrebno, da pridemo do tega, da začnejo redno, torej dnevno obveščati o novih izdajah. Koristila bi tudi uvedba knjižnih bonov za polnoletne, kar so zdaj v Nemčiji začeli prakticirati pri polnoletnikih.«

Diplomat in pisec dr. Milan Jazbec ter publicistka in znanstvenica dr. Vesna Mikolič, foto Marijan Zlobec

Barbara Pregelj, glavna urednica pri založbi Malinc in letošnja dobitnica nagrade za naj založnico leta, doda: »Ko smo bili v Frankfurtu, je imela knjiga zagotovljeno promocijo in želela bi si, da se to nadaljuje tudi v prihodnosti. Pa se že sedaj žal zdi, da recimo na Bologno, ko bo Slovenija tudi častna gostja, kar pozabljamo. Sploh mediji.«

Karel Destovnik Kajuh

Pri Društvu založnikov se zavzemajo, da bi ustvarili enoten slovenski portal, platformo izidov vseh slovenskih knjig, ki bi ga soustvarjali založniki in bi bil na voljo za zajem podatkov. Služil bi kot pregled izidov za javnost, bralce, tudi inštitucije, knjigarne, trgovci bi od tod črpali posodobljene podatke, pove Valentina Smej Novak. »Dejstvo je, da slovenski knjižni trg ni enakomeren, prisotnost knjig na knjigarniških policah za marsikaterega manjšega, neodvisnega založnika ni samoumevna.

Aleš Berger, Tone Peršak in Aljoša Harlamov na 39. SKS, foto Marijan Zlobec

Po drugi strani je založništvo v dobri meri regulirana dejavnost, založniki se soočamo s številnimi administrativnimi koraki, preden knjiga sploh pride v distribucijo, zato je tu gotovo prostor za izboljšanje,« še dodaja…”

Dr. Miha Kovač kot letošnji Schwentnerjev nagrajenec, foto Marijan Zlobec

Na koncu je poglavje o letošnjih novostih, ki bi jih kot uredniki sami priporočili v branje.

“Rugelj predlaga svojo letošnjo uspešnico Samo močni preživijo in pa njihovo najnovejšo knjigo Skrivnost sodelovanja. Pri Založbi Miš omenjajo novo knjižno zbirko .pika, v katero uvrščajo sodobne romane in prvi med njimi je bil Odštevanje Vinka Möderndorferja. Helena Zemljič iz Goge izpostavi odlično mlado pisateljico Julijo Lukovnjak, ki je to leto pri njih izdala drugi del fantazijske serije o Edgarju Kaosu.

Predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič in profesor na FF dr. Tone Smolej, foto Marijan Zlobec

Milena Pivec nam zaupa, koga bomo srečali na knjižnem sejmu: »Zapisi iz močvirja, ki jih Marko Radmilovič že več kot dvajset let tedensko objavlja na Valu 202, z vizualnimi komentarji Tomata Koširja izidejo prav v času knjižnega sejma, kjer bodo tudi predstavljeni. Skupaj z veznim besedilom urednika Boštjana Narata nam ponujajo svojevrsten pogled naprej v preteklost (ne, ni pomota).« Andrej Ilc pa komaj čaka na izid letošnjega letnika zbirke Kondor, v katerem bo poleg knjig Janija Virka, W. H. Audna in Natalije Ginzburg objavljen tudi izbor lanskoletne nobelovke Annie Ernaux z naslovom Dogodek in druga besedila.

VigeVageKnjige na 39. SKS, foto Marijan Zlobec

Harlamov in Vovk sta zelo dolgo razmišljala, kaj izpostaviti. Vovk je nato odgovoril takole: »Ni ravno vprašanje za milijon dolarjev, kot se reče, a za glavnega urednika založbe vseeno tako rekoč neodgovorljivo. Če že moram biti na kaj posebej ponosen, naj bodo to prvi naslovi naše nove zbirke Žametna Beletrina, ki prav ta teden prihajajo iz tiska. Ponosen sem na projekt, ki smo ga dobro leto tako skrbno snovali, na ekipno delo in timski duh, ki mi ogromno pomenita, saj sem velik ljubitelj kolektivnih športov, na sodelavko Branko Fišer, ki se nam je pridružila v začetku leta in pri tem opravila ključno delo.« Harlamov pa zaključil: »Ne morem izbrati samo ene knjige. Naš program je izbran premišljeno in skrbno.«

Vsi hvalijo sami sebe ali drugih ne poznajo in jih tudi ne zanimajo.

Beletrina, foto Marijan Zlobec

O samem 39. Slovenskem knjižnem sejmu pa nič, kot da v AirBeletrina nikogar ne zanima, kaj se je tam zares dogajalo. Kot da ga ni bilo, čeprav je imel po zadnjih podatkih nad 52.000 obiskovalcev. Katerega bralca AirBeletrina sploh nagovarja ? Tiste, ki se berejo ?

Mitja Čander na otvoritveni slovesnosti 39. SKS, foto Marijan Zlobec

Nenehno se vrti v svojem krogu, cela vrsta založb in njihovih knjig jih ne zanima, kaj šele slovenske knjige v Italiji in Avstriji, Sanje, Slovenska matica, Litera, Založba ZRC, Založba /*cf., LUD Literatura, CMD, Družina, Modrijan, Didakta, Studia humantatis, Anacleta, vse male založbe… Tako je npr. Založba Suhodolčan izdala že 45 knjig.

Evelina Umek z romanom P’nče, foto Marijan Zlobec

Samo o slovenskem življenju v Trstu so letos izšli trije romani: Marija Čuka, Bogomile Kravos in Eveline Umek. Vsi trije vredni branja. AirBeletrina ni niti pisnila.

Predstavitev Fojbe na 39. SKS, foto Marijan Zlobec

Marij Čuk, ki je z letošnjo Fojbo nadaljeval lansko še eno predstavitev romana Črni obroč (na 38. SKS) iz sicer leta 2020, je po predstavitvi na 39. SKS dejal, da ne bo več pisal.  Nastopajoči so ostali brez medijske podpore, tako kot že lani.

Trije pisatelji: Marij Čuk, Primož Verč in Dušan Jelinčič o fašizmu v književnosti, na lanskem 38. SKS, foto Marijan Zlobec

Ljubljane mi ne brigamo in ne zanimamo, je stokrat ponovil Boris Pahor. (To je pri AirBeletrina izkusil tudi sam). Težko je nastopati na odru, ko opaziš, da si v bistvu sam, čeprav si prišel iz slovenskega Trsta in pričakuješ, da te bo na Slovenskem knjižnem sejmu pričakalo spodobno število bralcev, spremljevalcev izvirne slovenske književnosti in medijev. Pride pa nekaj prijateljev in znancev, primorskih rojakov.

Predstavitev Mojega Trsta Bogomile Kravos v dvorani Slovenske matice, foto Marijan Zlobec

Založba Miš je izdala odlično knjigo Gorica Mateje Gomboc. Nič ali gluha loza.

Zgornja anketa je govorila o pomenu medijev za razvoj in odmevnost slovenske knjige. Ampak če to ne zanima niti posebej od države bogato plačanega medija, ki se na 39. SKS ni niti prikazal ? Niti da bi poročal o svoji ali soimenski založbi Beletrina na sejmu, ki sicer ni organizirala nobenega svojega dogodka ?

Boris A. Novak na 39. SKS, foto Marijan Zlobec

Ker bi moral pisati o knjigah drugih založb, drugih avtorjev ? Niso se spomnili in počastili niti sedemdesetletnice Borisa A. Novaka, ki je imel svoj slavnostni in jubilejni večer, ne častne gostje Republike Srbije, ne Kajuha in Šoštanja… ne vseh 260 dogodkov. Nobenih nagrad in nagrajencev, nobene problematike, ki je bila vsaj deloma razvidna iz več javnih nagovorov in zatem programskih pogovorov… Kot da bi se vsi poskrili v svoje mišje luknje.

Rože za jubilanta

Če AirBeletrina ne ve, koliko zanimivih ljudi je bilo na 39. Slovenskem knjižnem sejmu, zakaj sploh obstaja ? Da bo kritizirala medije, ker jih ni (glej anketo)?

Koga pri AirBeletrina zanima tržaška založba Mladika: Nadia Roncelli in Danilo Pahor ?, foto Marijan Zlobec

Kaj naj verjamem direktorju in solastniku Beletrine Mitji Čandru, ki se je sicer prišel pokazat na odprtje 39. Slovenskega knjižnega sejma ? Kaj ga zanima v AirBeletrina, vidim sam.

Pričakoval bi poglobljen analitični tekst o slovenskem založniškem dogajanju med Frankfurtom in Ljubljano ter ob pričakovanju Bologne; neko intelektualno refleksijo, ki pa je ni od nikoder.

A naj jaz pospravljam za vami vaše sejemske smeti ?

Slovenska ustvarjalna literarna scena ima danes velikanski potencial. Od osamosvojitve leta 1991 je bilo natisnjenih nad sto milijonov slovenskih knjig in neznano število naslovov (verjetno okrog 150.000), ker ni več Slovenske bibliografije, tako kot je bila v socializmu. Ogromno knjig ni na ogled in za prodajo v knjigarnah, ker jih izdajatelji prodajajo sami doma ali po pošti.

Če preberem, kaj je napisal Samo Rugelj v Sodobnosti pod naslovom Novi tokovi v slovenskem založništvu ali zaton slovenskega romana že pred leti, potem je jasno, da Air Beletrina nima niti približno takih polemičnih prispevkov, kot smo jih že pred desetletji lahko brali v Književnih listih Dela, Teleksu, Naših razgledih, Sobotni prilogi Dela že v sedemdesetih letih, v prilogah Večera in Dnevnika, celo v nekdanjem Komunistu, kasneje v Poletu, Pogledih…

Ko je leta 1982 pri Cankarjevi založbi izšel leksikon Slovenska književnost, sem v Književnih listih napadel CZ, češ da je iz predstavitve izpustila vse emigrantske književnike in mnoge poimensko naštel. Urednik KL Tit Vidmar mi je vse to dovolil, kot tudi odprl polemiko z uredništvom CZ in njihov napad name, češ da sedaj pa zagovarjam emigrantsko literturo. A Vidmar se je postavil na stran literature in znanosti, kar naj bi leksikon bil.

Mali založniki Jože Oseli, Lojze Wieser in Primož Premzl, foto Marijan Zlobec

So seveda tudi analitično predstavitveni intervjuji, kot pogovor urednice AirBeletrina Valentine Plahuta Simčič s Petro Kovač o mednarodni izmenjavi in prevajanju slovenskih knjig v tuje jetike, seveda s poudarkom na Beletrini (3. 12. 2021).

O Frankfurtskem knjižnem sejmu je bil objavljen pogovor z dr. Miho Kovačem in posebna reportaža s sejma, a avtorica v instalacijah oblakov iz čipk, ki jih predstavlja kot “idrijske čipke”, čeprav to niso, ni znala ugotoviti ali prepoznati avtorstvo Eve Petrič.

Podpis predloga za Glazerjevo nagrado, foto Marijan Zlobec

Celotni založniški, pisateljski, prevajalski, penovski, uredniški, društveni, organizacijski, knjižnični …sferi še ni kapnilo, da jih je številčno desetkrat, dvajsetkrat, morda celo stokrat več kot je kulturnih novinarjev, pa tudi kritikov in publicistov, ki bi pisali ali poročali o njih samih in njihovih – knjigah.

Koncert za Borisa A. Novaka na 39. Slovenskem knjižnem sejmu, foto Marijan Zlobec

Kaj je povedala Anja Zag Golob v Nemčiji

Ravno zdaj bi morali na polno vlagati v kulturo. Točno v tem trenutku, točno zato, ker ni denarja, bi morali vse, kar je, vložiti v kulturo – če bi seveda želeli ostati ljudje. A zdi se, da je v slovenski družbi to povsem postranska stvar, da je tako ozkogleda, da se ne zaveda, zakaj je kultura tako pomembna, da bi ljudje obstali. Potem bo prepozno. Kar se dogaja, je katastrofalno nepremišljeno. Imelo bo obupne posledice. Kar se dogaja, razkraja temelje naše družbene pogodbe. Nismo se za to borili. To ni, kar smo hoteli, ko smo stali in protestirali proti prejšnji oblasti RTVSLO. Jasno je, da se je vodstvo moralo zamenjati, toda to ni pravi načrt za rešitev akutnega stanja, v katerem se je znašla nacionalka.

Program ARS je ena največjih dragocenosti, ki jih imamo – kot družba, ne zgolj kot nacionalka. Margaritas ante porcos in vse to, zato samo tole: tace stran!” (Anja Zag Golob na FB).

“Ena od dobrodošlih poslastic knjižnega sejma v Puli, o kakršni lahko slovenski knjižni sejem pod aktualnim vodstvom le sanja, je tudi posnetek jutranjih sejemskih debat z naslovom “Doručak s autorom” isti dan na HRT3. Ob 11h je debata v Puli, ob 18h je na sporedu hrvaške nacionalke. Celotna, dolga med 55 minut in 1 uro. Tako lahko debatam sledi tudi komplet publika, ki ima dostop do TV in programov HRT, pa morda ne more na sejem v Pulo. Kar sporoča ta primer, je: ko govorimo o navduševanju ljudi za branje, pa tudi za kupovanje knjig, potrebujemo celovitejši koncept. In ta pristop je mogoč, še več, tukaj ga vidimo na (uspešnem) delu v praksi. Stvar deluje, sama sem od včeraj do danes prejela vsaj ducat odzivov ljudi, nekaterih niti poznam ne, ki so si debato ogledali v Puli ali zvečer na televiziji, in imeli o njej svoje mnenje. Tako deluje medij – zato že par let težim za oddajo v prime-time terminih nacionalke, ki bo govorila o družbi in njeni kulturi, ki bo polemizirala in problematizirala dogajanje tukaj in zdaj. 3. program hrvaške nacionalne televizije ima očitno kar precej dometa, vsaj glede na te konkretne odzive. Mi v Sloveniji imamo tudi 3. program. Namenjen je prenosu sej DZ in TV prodaji. O kakem prenosu kake debate s kakega knjižnega sejma lahko le sanjamo. A po svoje je to logično: program na SKS vendar (v nasprotju s programom v Puli) seveda ni kuriran! Sodeluje lahko vsak, ki ima štant – in vodstvo SKS se s tem celo hvali. Seveda je vodstvo SKS svetlobna leta od rešitev za dobro družbe, saj ga v bistvu ne zanimajo, njega zanimata izključno denar ter lastni dobiček.” (Anja Zag Golob na FB).

Bilo je objavljenih veliko kritičnih tekstov na račun 39. SKS, le v AirBeletrina nič.

Ko pogledaš dobiček Beletrine v zadnjih treh letih in ugotoviš, kdo je lastnik, ti bo jasno zakaj.

“Pozitivni izid iz poslovanja za leto 2022 je bil 146.840,78 EUR, za leto 2021 246.929,55 in za leto 2020 185.796,39 EUR. Dobiček Beletrine v zadnjih treh letih je bil 579.566,72 EUR. (Štirje) lastniki Beletrine si dobiček verjetno delijo po lastniškem deležu. Zaposleni pa verjetno dobijo božičnico,” sem zapisal v enem prejšjih prispevkov. Upajmo, da bo vsaj taka kot moj upokojenska.

No, lahko pa vlagajo naprej, v nove založniške in razvojne projekte, tako kot npr. Krka.

Ministrstvo za kulturo ni odgovorilo na nobeno moje vprašanje. Saj ne znajo.

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec