Celjska Mohorjeva družba je že predstavila svojo Koledarsko zbirko za leto 2024 in še druge knjige, a se zdi, kot da je ostalo dovolj časa za branje najnovejših avtorskih in založniških dosežkov.
V ponedeljek, 11. decembra, ob 18. uri vabi v knjigarno Celjske Mohorjeve na Nazorjevi ulici 1 v Ljubljani na predstavitev slikanice Berta. Gosta urednice Saške Ocvirk bosta Jernej Kuntner in dr. Jerca Legan.
Zgodba o bistri plahi srnici je tudi zgodba o vseh neopaznih otrocih,
ki še ne vedo, kako izjemni in čudoviti so v resnici.
Če bi srnica Berta hodila v šolo, bi svoje popularne sošolce gledala le od daleč. Nikogar ne bi zanimale njene veščine, njena nadarjenost in preudarnost …
Nič koliko otrok natanko ve, kako se spregledana Berta na robu jase, na robu svoje družbe, v resnici počuti. Toda zgodi se filmski preobrat. V trenutku, ko nas življenje zadene s svojo nepredvidljivostjo, ugotovimo, da nam noben talent in nobena lastnost nista dana kar tjavendan. Berta izkoristi vse svoje danosti in se brez vsake samovšečnosti na svojo jaso z visoko dvignjeno glavo vrne kot zmagovalka. Najde svoje življenjsko poslanstvo in svojo osebno srečo ter vse skupaj obrne v dobro celotne skupnosti. Plemenito sporočilo, ki ga lahko mladi bralci poberejo na mahovitih tleh Snežniških gozdov skozi izjemne ilustracije Polone Lovšin.
Predstavitev v Ljubljani, foto Marijan Zlobec
Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča in Celjska Mohorjeva družba vabijo v sredo, 13. decembra, ob 18. uri v Pokrajinski arhiv Maribor (Glavni trg 7) na predstavitev monografije dr. Andreja Rahtena V prah strti prestol. Slovensko dojemanje habsburške dinastije v postimperialni dobi.
Prof. dr. Andrej Rahten, foto Marijan Zlobec
O knjigi bosta spregovorila avtor prof. dr. Andrej Rahten in predsednik Alma Mater Europaea prof. dr. Ludvik Toplak, uvodoma bosta zbrane pozdravila dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru prof. dr. Darko Friš in ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič. Pogovor bo povezoval novinar in zgodovinar Stane Kocutar.
Dr. Tanja Ozvatič, foto Marijan Zlobec
V četrtek, 14. decembra, ob 11. uri pa bo v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe na Nazorjevo 1 v Ljubljani
literarna matineja s predstavitvijo knjige ADHD kot priložnost za rast.
Naslovnica
Problematika motenj s pozornostjo in/ali hiperaktivnostjo (angl. ADHD) je danes naslovljena pogosteje kot nekdaj, a le redkokdaj s tako pozitivnimi konotacijami, kot se je loteva avtorica priročnika z naslovom Ampak Danes Hočem Drugače. ADHD prinaša tudi bogastvo, ki mnogokrat ostaja spregledano. O tem bodo spregovorili z gostjama, avtorico in recenzentko knjige: mag. Lidijo Šket Kamenšek in dr. Alenko Kobolt. Z njima se bo pogovarjala dr. Meta Lenart Perger.
Drugačnost kot priložnost za rast
Pričujoče delo Lidije Šket Kamenšek je skozi njene lastne izkušnje in bogato znanje na področju motenj s pozornostjo in/ali hiperaktivnostjo zorelo več let. V tem času se je širil nabor opažanj in dobrih praks, ki jih je avtorica uporabila pri svojem delu. Sad tega je z nasveti in uporabnimi rešitvami bogat priročnik; ta predstavlja nepogrešljiv pripomoček za vse, ki se srečujejo s to problematiko: starše, vzgojitelje, učitelje in posameznike, ki živijo z izzivi ADHD.
Avtorica se v priročniku problematike motenj s pozornostjo in/ali hiperaktivnostjo loteva na jasen in sistematičen način: predstavi jo glede na življenjska obdobja, vse od novorojenčka do odrasle osebe. Za vsako obdobje posebej opiše znake in značilna vedênja, po katerih lahko prepoznamo ADHD, ob tem pa navaja tudi rešitve, s katerimi lahko starši, vzgojitelji in učitelji otroku olajšajo izzive, s katerimi se srečuje. S praktičnimi nasveti avtorica bralca opolnomoči tudi za to, da posameznikove posebnosti vidi kot pozitivne danosti, ki tako posameznika samega kot okolico bogatijo. Drugačnost je torej prikazana kot priložnost za razvijanje talentov in danosti, ki jih otrok lahko uporabi v svoj prid.
Vseskozi je v priročniku čutiti avtoričino srčnost in veselje do raziskovanja obravnavane problematike, o kateri se sicer danes govori več, a je v vzgojno-izobraževalnem procesu kljub temu večkrat spregledana. Prispevek avtorice je tako v našem prostoru več kot dobrodošel, če ne že nujen: vseživljenjsko (samo)izobraževanje staršev, vzgojiteljev in učiteljev ter njihov pozitivno naravnan odnos do tovrstne problematike lahko v veliki meri spremenita na bolje življenja otrok, ki se srečujejo z opisanimi izzivi.
Marijan Zlobec