Kraljestvo Kreativne baze družine Čander z 1.370.974,93 EUR javnih sredstev (1)

V zadnjem času je v javnosti bilo zelo opazno angažiranje založnika in pisatelja, direktorja in solastnika založbe Beletrina Mitje Čandra; najprej v ekipi pod vodstvom dr. Dimitrija Rupla v pripravah na letošnji Frankfurtski knjižni sejem, kjer je bila Slovenija častna gostja, nazadnje pa pred kratkem, ko so novinarji in fotografi odkrili Mitjo Čandra v prvi vrsti na političnem zborovanju ob kandidatu za ljubljanskega župana, pa še predsednika RS  dr. Anžeta Logarja. To je bil za nekatere medije več kot izziv ali povod za odpiranje nekaterih vprašanj javnega značaja.

Kot kaže je najdlje doslej šel tednik Mladina, ki je načel temo v bistvu precej prikritega ali prepletenega delovanja družine Mitje Čandra, direktorja in solastnika Beletrine, in njegove žene Maje Čander, 50 % lastnice Kreativne baze, pri kateri je Mitja prokurist in 50 % solastnik.

Kdo je registrirani lastnik Beletrine ? Po podatkih CompalyWall so to štirje: Mitja Čander, Aleš Šteger, Marko Hercog in Alma Čaušević Klemenčič. Odstotek lastništva vseh omenjenih ni objavljen.

Celotni prihodki Beletrine so bili: leta 2020 2.725.416,76 EUR, leta 2021 3.219.099,76 in 2022 3.609.510, 93. Število zaposlenih je bilo: 19,32  leta 2020, 21,77 leta 2021 in 28,45 leta 2022. Povprečna bruto plača je bila vsa tri leta:  2.3o4,97, 2.336,86 in 2.305,37 EUR.

Pozitivni izid iz poslovanja za leto 2022 je bil 146.840,78 EUR, za leto 2021 246.929,55 in za leto 2020 185.796,39 EUR. Dobiček Beletrine v zadnjih treh letih je bil 579.566,72 EUR. Lastniki Beletrine si dobiček verjetno delijo po lastniškem deležu. Zaposleni pa verjetno dobijo božičnico.

Mladina v okvirčku s krepkimi črkami poudarja: Beletrina svojo organizacijsko strukturo prilagaja tokovom javnega denarja. Pri čemer pa sama potem najame storitve pri zasebni družbi, ki je prav tako v lasti Mitje Čandra.

Dokumenti, ki jih objavlja Mladina, pa so ne le vrh ledene gore, ampak pravcatega kraljestva in pokazatelj, kako se da pridobivati javna sredstva za zasebno podjetje.

Mladina opozarja, da “ne nazadnje že več let uspešno kandidira tudi na medijskih razpisih ministrstva za kulturo s platformno Airbeletrina, ki je registrirana kot medij. Pod Janševo vlado, s katero je (Čander) imel res zelo prisrčne odnose, je pod ministrom Vaskom Simonitijem za Airbeletrino tako dobival odobrene najvišje zneske; za leto 2021 je dobil 19.500 evrov (toliko kot NOva24TV), za leto 2022 pa 36.000 evrov.

Na zadnjem razpisu, izpeljanem že pod aktualno ministrico Asto Vrečko, je Beletrina dobila 32.000 evrov. Za primerjavo: Dnevnik in Delo sta dobila po 38.000 evrov in Mladina 36.000 evrov, čeprav gre v vseh treh primerih za neprimerno večje in vplivnejše medije.”

Mladina ne omenja skupnih prihodkov iz javnih sredstev za založbo Beletrina, za AirBeletrina ter za Kreativno bazo, pri katerih ima glavno besedo Mitja Čander. Zapiše pa, kako je “Beletrina dobila natanko 199.808, 41 evra s projektom “prosto programje za digitalno vključenost nevladnih organizacij in uporabnikov”, ki se bo končal konec tega leta in kot enega od ciljev določa 50 nevladnih organizacij in posameznikov, ki bodo začeli uporabljati prosto programje. S projektne spletne strani na-prostem.si je sicer vidno, da v sklopu projekta največ usposabljanj izvajajo o osnovni uporabi računalnikov, domnevno pri društvih upokojencev.”

Monika Weiss, foto Simič&Partnerji

Naslov obsežnega analitičnega članka v Mladini je Na krilih javnega denarja, napisala pa ga je novinarka in publicistka Monika Weiss.

Mediji, ki jih je zanimala 11. redna seja Državnega sveta v Slovenski Bistrici, so sami prišli tja, foto FB Kreativna baza

Kreativna baza na svojem Facebook profilu ne reagira, ne komentira, ne pojasnjuje, ne zanika, ampak objavlja razne druge tekste o svojem delu. Zadnji zapis pravi:

Grad Slovenska Bistrica

Če pogledamo nekatere dokumente, ki so javnosti najbolj dostopni, ki pa jih Mladina zamolči, očitno še najbolj zaradi omejitve prostora članka, so stvari okrog družine Mitje in Maje Čander še bolj razvidne.

Zadovoljstvo v Kreativni bazi je očitno, foto FB

Mladina omenja plačilo NUK Kreativni bazi v višini 106.566,52 EUR. Kaj vse to predstavlja v konkretnem smislu dela in plačila po delu, je NUK zelo skrivnosten. Še posebej, ko gre za javna sredstva za delovanje NUK, ki sredstev za svoje najosnovnejše delovanje nima (dovolj za spremljanje in bogatenje nacionalno pomembnega kulturnega gradiva in njegove digitalizacije, predvsem v rokopisni, pa tudi kartografski zbirki, da ne omenjam zaostajanja pri digitalizaciji medijev v okviru Dlib).

Glosa v Delu, 30. 11. 1994

Ob svojem pogostem ali celo rednem obiskovanju NUK in uporabi vseh njegovih segmentov (velika čitalnica, časopisna čitalnica, rokopisna zbirka, glasbena zbirka, skeniranje dokumentov, nekdanji D fond, razstavna dvorana…) opažam v bistvu vsesplošno nezadovoljstvo zaposlenih ter upadanje dejavnosti, kot je npr. nesmiselna selitev Bibliografije menda v Moste ter nedostopnost listkovnega gradiva v bibliografskih omarah oziroma abecednih predalih, ki je obiskovalcem postal nedostopen, prej pa ni bil.

106.566,52 EUR je velik denar, še posebej denar za honorarje nekomu zunaj hiše, o katerih zaposleni ne vedo nič. Notranja neinformiranost v NUK, kot sem jo preverjal pri zaposlenih, je tako rekoč popolna. Tako kot nezadovoljstvo in brezbrižnost.

Sem spada še neurejenost oziroma večinoma nedostopnost turistom ogled velike čitalnice, npr. po nekaj minut na uro ali na dve uri, za organizirane skupine, zaprtje nekoč živahne restavracije v obnovljenih kletnih prostorih, pa v bistvu špekulativno obiskovanje študentov glavne čitalnice ali časopisne čitalnice s svojim študijskim gradivom, ne pa z namenom nujne uporabe gradiva v NUK, saj vse prinesejo s sabo in v bistvu zgolj uporabljajo knjižnični prostor, ker ga drugje za študij ni. Ko ni izpitov, je velika čitalnica skoraj prazna.

Delo iz leta 1994 ni krivo, da NUK 2 še ne stoji

Če bi novembra 1994 ustanovil svojo Kreativno bazo za propagiranje gradnje NUK 2, bi do leta 2023, se pravi do danes, dobil ali zaslužil toliko, kot bo to z lahkoto glede na svoje prihodke od NUK , nakazane na Kreativno bazo Maje Čander, in objavljene na Erar, dobil za stanovanje v Villi Schellenburg, poleg Luke Dončića oziroma njegovega očeta.

Že Plečnikova NUK se zdi odveč, kaj bo potemtakem prinesla NUK 2 ? To očitno zelo dobro ve Kreativna baza s svojimi uslugami, ocenjenimi v omenjenem znesku, zabeleženem v Erar.

O gradnji NUK 2 sem pisal v Delu pred kakimi 35 leti, ko je bilo najavljeno, da bo nova knjižnica zgrajena do leta 1998. Kot ste zgoraj videli fotokopijo objave, je bil en moj komentar že tedaj zelo groteskem, kakšen bi lahko bil šele danes ?

V NUK  v izgradnjo NUK 2 očitno ne verjamejo, kljub obljubam z vrha politike, ki edina o vsem odloča, ne glede na to, ali si vodstvo NUK pri animaciji projekta v javnosti pri tem pomaga (in porablja javna sredstva) ali ne.

Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres

Tu bom samo omenil, kako je bivši kulturni minister dr. Vasko Simoniti zasebnemu Katoliškemu inštitutu rektorja, sicer upokojenega ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa, ki je bil zaradi preseženih 75 let upokojen, za zasebni Katoliški inštitut pa ta upokojitev očitno ne velja in je 82. letni dr. Stres tam še lahko rektor, nakazal dvakrat po sto tisoč evrov (2021 in 2022). Menda naj bi šlo za sredstva, namenjena digitalizaciji slovenskega emigrantskega in domobranskega tiska iz domovine in tujine ?

Iz preglednice delitve javnih sredstev, prikazanih v Erar, namenjenih Kreativni bazi d.o.o. (prejemnik), lahko razberem, da je bilo vseh sredstev, nakazanih omenjenemu prejemniku, za kar 1.360.320,27 EUR oziroma v novem prikazu 1.370.974,93 EUR

Kreativni bazi je največ sredstev nakazal Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, in sicer kar 314.740,23 EUR. Javni sklad očitno ne zna in zmore sam zase in za svoje naloge na področju ljubiteljske kulture narediti kaj dosti ali pa ima denarja preveč, še posebej glede na množico po vsej Sloveniji delujočih društev, ki živijo od drobtinic iz razreza javnih sredstev, še raje pa vsi črpajo svojo energijo in voljo iz entuziazma ter delajo brezplačno. Zadnji podatek o izplačilu, medtem ko to pišem, se je dvignil na 318.298,56 EUR

Kot je znano, je bila Maja Čander nekdaj zaposlena prav na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in razmere delovanja tam dobro pozna.

Drugi nakazatelj Kreativni bazi po velikosti zneska je Slovensko narodno gledališče Maribor. SNG je nakazal kar 140.193,78 EUR. Upajmo, da direktor SNG Danilo Rošker ve oziroma ima dokaze, za katere konkretne storitve in po kakšni ceni, še posebej primerljivi s sorodno dejavnostjo v državi in po izvedenem javnem razpisu, je porabil omenjeni denar.

Danilo Rošker, foto Si gledal

NUK je, kot rečeno, tretji. Da ponovimo že omenjeni znesek: 106.566 EUR, oziroma zadnji podatek podatek 109.026,85 EUR, iz česar bi se dalo sklepati, da NUK plačuje Kreativni bazi mesečno ali vsak mesec ?

Nihče ne bi uganil, kdo je četrti. In predvsem zakaj ? To je Muzej za arhitekturo in oblikovanje z zavidljivo stopnjo razsipnosti: 102.360 EUR. Verjetno je pod vsaj del teh izplačil podpisan direktor dr. Bogo Zupančič (direktor od 1. novembra 2020 do 15. septembra 2023, ko je njegovo mesto prevzela Maja Vardjan).

Dr. Bogo Zupančič mi je naknadno poslal pismo, češ da on z Mitjo Čandrom ali kom drugim izmed njegovih sodelavcev ni imel nobenega stika, niti ga ne pozna, niti ni sam podpisal nobene pogodbe o sodelovanju, naj njegovo sliko umaknem in se opravičim.

Iz plačil Muzeja za arhitekturo in oblikovanje je razvidno, da je Kreativna baza prejemala najmanj mesečni pavšal. V zadnjem času je prejemala po 2440 EUR mesečnih izplačil. Zadnje tako izplačilo je bilo opravljeno februarja 2021. Dr. Zupančič je tedaj že bil direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Prosil sem ga za pojasnilo, kakšo je bilo vsebinsko in vrednostno opredeljeno sodelovanje MAO in Kreativne baze. Če je prišlo v njegovem mandatu do prekinive izplačil ali pogodbe s Kreativno bazo, to sam kot direktor najbolje ve.

“S 1. novembrom 2020 je na mesto direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje stopil dr. Bogo Zupančič, ki je doslej v okviru muzeja deloval kot kustos na oddelku za arhitekturo ter ekspert v delovni skupini za vpis Plečnikove dediščine na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.” (Iz uradne objave).

Iz izplačil MAO Kreativni bazi je razviden pavšal tudi za november in december 2020 v višini po 2.400 EUR.

Kreativna baza je od MAO prejela prvi honorar januarja 2016, in sicer 1200 EUR.

Matevž Čelik Vidmar, foto Gov.si

Pred dr. Bogom Zupančičem je bil direktor MAO Matevž Čelik Vidmar, arhitekt, pisec, raziskovalec in kulturni producent na področju arhitekture in oblikovanja. Direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani je bil od leta 2010 do 2020. (Iz predstavitve). Očitno je leta 2016 pogodbo o sodelovanju med MAO in Kreativno bazo podpisal on. Sedaj je državni sekretar na Ministrstvu za kulturo.

Če je SNG Maribor nakazal Kreativni bazi omenjeno vsoto, ni “nevarnosti”, da ne bi sodelovalo še Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana. 84.180 EUR (predzadnja objava 81.740,00 EUR), je dovolj velik znesek, da bi se spodobilo, ko bi direktor SNG Opera in balet Ljubljana javno pojasnil: od kod SNG denar, katerih konkretnih nalog ali dejavnosti, namenjenih osnovnemu ali temeljnemu delovanju operno baletnega zavoda, sami ne zmorejo, a so bistvene, da so šli po pomoč, verjetno brez razpisa, k zunanjemu pomočniku ? Kot je razvidno iz prejšnjega objavljenega plačila, SNG Opera in balet Ljubljana verjetno nakazuje Kreativni bazi določen znesek mesečno.

Staš Ravter, direktor SNG Opera in balet Ljubljana, foto SNG

SNG ima svojega direktorja, službo za stike z javnostmi, svojo tehnično in druge službe, poslovnega vodjo programa, umetniškega direktorja opere, umetniškega direktorja baleta, predvsem pa svoje od države, kot rečeno, zakonito izbrano vodstvo z najvišjimi pooblastili in odgovornostjo, da sami lahko naročajo vse, kar se tiče odmeva ali predstavitve v javnosti, razpošljejo osebna vabila sto medijem, zato se, tako kot v Mariboru, zastavlja vprašanje, česa pa nimajo ali ne zmorejo, da za javnosti bolj kot ne neznane storitve plačajo omenjeni  znesek. Zaposleni v SNG seveda vedo, kakšne so njihove plače in koliko njihovih plač predstavlja zgoraj citirani znesek iz objave v Erar. Prav tako vedo, katere glasbeni ali baletni menedžerji ali mednarodne agencije lahko sodelujejo z njimi in garantirajo najvišja kakovostna individualna gostovanja na njihovih predstavah.

Lendava kot evropska prestolnica kulture: župana je očitno navdušil eden glavnih akterjev mariborske zgodbe Mitja Čander, po Dnevniku: Mitji Čandru (drugi z leve) je idejo o Lendavi kot prestolnici kulture očitno uspelo »prodati« županu Lendave Antonu Balažku (tretji z leve). (Foto: Tine Zorec)

Na šestem mestu je Občina Lendava, ki je Kreativni bazi nakazala – glede na njihovo revnost – kar 76.951,84 EUR. Iz zapisov, povezanih s kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture, bi se dalo sklepati, da je bilo poročilo Dnevnika korektno in pomenljivo.

“Občina Lendava se bo očitno podala v tekmo za naziv evropske prestolnice kulture v letu 2025, ko bo ta naslov skupaj z nemškim spet nosilo eno od slovenskih mest. Župan občine Anton Balažek je to oznanil na včerajšnji tiskovni konferenci ob predstavitvi razstave del Joana Mirója, idejo za ta projekt pa je v Lendavo očitno prinesel nekdanji programski direktor EPK – Maribor 2012 Mitja Čander, ki je med soodgovornimi za mariborski neuspeh. »Na novinarski konferenci je bil na povabilo župana prisoten tudi pisatelj in kulturnik Mitja Čander, ki je kot poznavalec področja prepoznal potenciale Lendave za ta zahtevni evropski kulturni projekt,« beremo v sporočilu za medije, ki ga podpisuje Čandrova soproga Maja Čander.”

Nova prestolnica, stari obrazi

Aleksandra Sarjaš iz županovega kabineta nam je povedala, da še niso sprožili nobenih uradnih aktivnosti v zvezi s kandidaturo, da to trenutno le načrtujejo oziroma so s tiskovno konferenco zgolj izrazili namero. Sicer pa bo o potrditvi projekta EPK 2025 občinski svet odločal že prihodnjo sredo, kar pomeni, da se bo Lendava že letos začela pripravljati na projekt s pripravo »kreativne strategije«, kot je dejal župan na konferenci. Na vprašanje, ali je občina s Čandrovima morda že sklenila pogodbo za svetovanje, pripravo koncepta ali stike z javnostmi, Sarjaševa odgovarja, da je o tem prezgodaj govoriti, saj želijo počakati na odločitev občinskega sveta.

Sicer pa pogledi župana odražajo poglede, ki jih vsebuje krajši elaborat zavoda Kreativna baza, katerega družbenika sta Mitja in Maja Čander. Župan in Čander tako delita mnenje, da mora Lendava pri kandidaturi staviti na človeške resurse, obmejno področje, multietnično in večjezikovno skupnost z bogato in raznoliko tradicijo, trajnostni razvoj in kulturni turizem.” (Po Dnevniku, 16. aprila, 2016, Mojce Pišek).

Kako je na celi črti propadel mariborski projekt razstave, takrat slavnega Vasilija Kandinskega, še poprej pa izgradnja nove velike galerije, za katero je bil javni razpis, dobili so 102 projekta, zmagali so Madžari, potem pa je prišla naveza Pandur – Vuga in predlagala svoj načrt, mimo razpisa. Od leta 2012 do danes, torej v enajstih letih, dlje kot do delno izkopane gradbene jame v Mariboru niso prišli. Mitja Čander najbolje ve zakaj.

Na sedmem mestu je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, spet z zelo visokim zneskom 71.967,80 EUR

Osmi je Geodetski inštitut Slovenije z 64.080,00 EUR.

Deveti Tehniški muzej Slovenije s 57.096,00 EUR (novi podatek 59.292,00 EUR)

Deseto Ministrstvo za pravosodje z 52.053,33 EUR

Enajsta Galerija muzej Lendava z 39.000,00 EUR

Dvanajsti Narodni muzej Slovenije z 29.280,00 EUR

Trinajsta Občina Gorenja vas – Poljane z 29.280,00 EUR

Štirinajsta Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta z 21.494,00 EUR

Petnajsta Občina Hoče Slivnica z 20.691,20 EUR

Šestnajsto Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z 18.739,20 EUR

Sedemnajsti Institut informacijskih znanosti s 17.080,00 EUR

Osemnajsti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s 15.867,43 EUR

Devetnajsta Mestna občina Ljubljana s 15.846,28 EUR

Dvajseta Mestna občina Ptuj s 15.249,93 EUR

Enaindvajseti 16624 s 15.152,40 EUR

Dvaindvajseta Mestna občina Slovenij Gradec s 15.000,00 EUR

In tako naprej. Vprašanje je, kdo je ali se predstavlja kot 16624. Med plačniki so npr. še Občina Ig, Občina Cerknica, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, Cankarjev dom, kulturni in kongresni cventer, ZRC SAZU, Ministrstvo za finance – Finančna uprava Republike Slovenije.

Predzadnji podatek na Erar je bil: 1.360.320,27 EUR, zadnji pa 1.370.974,93 EUR EUR ali okrog 10.000 EUR več.

Kot kaže Erar, so prišla prva nakazila javnih sredstev Kreativni bazi julija 2013, in sicer 1.500 EUR.

Maja Čander je o nastajanju Kreativne baze sama povedala v intervjuju za Marketing magazin.

“Toda po dveh letih javne uprave (op. služba pri JSKD) je vendarle prevladal moj nemirni duh, ki ves čas išče nove kreativne izzive, in tako ni bilo druge možnosti, kot da se podam na svoje. Odločitev, kam, je bila na dlani. Novinarstvo in dokumentarni film, ki bosta vedno moja strast, sta ostala moj hobi, Kreativna baza pa je postala platforma za razvoj nove karierne poti na področju komuniciranja in strateškega svetovanja. JSKD je bil tako moj prvi in lep čas edini naročnik, jaz sama pa nekaj let mojstrica za vse.

Agencije nisem ustanovila zaradi želje po zaslužku, temveč zato, da si sama ustvarim okolje, v katerem bom rada in z veseljem delala. In ker me teme, kot so kultura, družboslovje, humanistika, znanost in ekologija, močno zanimajo že od nekdaj, je bila to logična usmeritev. Poleg tega so to teme, ki potrebujejo več družbene pozornosti, saj se jim zadnja leta, še posebej izrazito kulturi in ranljivim skupinam, dogajata erozija pojavnosti v medijih in getoizacija. Ko mediji krčijo vsebine, je prvo področje, ki ga skrčijo, kultura. Je pa tudi res, da je na področju kulture težje priti do komunikacijskih projektov, ker so kulturniki do piarja še vedno zelo nezaupljivi, včasih se jim zdi celo nepotreben, češ, naj naše delo govori samo zase, ali pa imajo občutek, da delo piarovcev sami čisto dobro obvladajo in zato ne potrebujejo dodatnih stroškov.

Prav tako je komuniciranje na področju kulture slabše plačano, kar je logično, saj je podplačan celotni kulturni sektor, po drugi strani pa tudi bolj zahtevno, saj so za komuniciranje v tej sferi potrebna specifična znanja. Morda se tudi zato doslej nobena od agencij ni lotila tega področja…

Za Beletrino smo intenzivno komunicirali platformo za dostop do elektronskih knjig Biblos, katere velik pomen je prišel do izraza prav med karanteno, poleg tega smo zasnovali več novih komunikacijskih akcij, saj bralcem knjig nismo mogli več predstavljati preko utečenih komunikacijskih kanalov, kot so tiskovne konference ali literarni večeri. Da bi bralce v teh tesnobnih časih povezali z avtorji, smo si zamislili rubriko »Misli za boljši jutri«, v kateri so se avtorji doma posneli sami in se s pozitivnimi sporočili nadaljuje tudi po koroni, in pa webinar »Beletrina v živo«, kjer gre za poglobljen pogovor z avtorji novih izdaj in s katerim smo nadomestili novinarske konference in literarne večere.

Maja Čander:”»Agencije nisem ustanovila zaradi želje po zaslužku, temveč zato, da si sama ustvarim okolje, v katerem bom rada in z veseljem delala«, foto MM/ Mankica Kranjec

Za JSKD smo precej odmevno komunicirali akcijo petja in muziciranja na balkonih, skupaj z Dramo SNG Maribor smo zasnovali projekt branja desetih zgodb Draga Jančarja, ki jih je vsake tri dni predvajal tudi MMC, ogromno smo komunicirali za NUK in Center za kreativnost (CzK), ki sta se prav tako aktivno odzvala na razmere. CzK je vso svojo dejavnost takoj prenesel na splet, vključno z razstavo slovenskega sodobnega oblikovanja Tunel 29, in še bi lahko naštevala.

Za Market Magazin je Maja Čander pojasnila, od kod ali za kaj sredstva iz NUK za Kreativno bazo. Kaj je odgovorila na vprašanje: Nedavno so vam zaupali tudi projekt NUK2 s ciljem okrepiti zavedanje javnosti o nujnosti izgradnje sodobne nacionalne knjižnice. Prvi korak k temu je bila še »predkoronska« razstava tipografij novega logotipa NUK. Na kakšen način boste še opozarjali na pomen izgradnje nove NUK? (Objavljeno: petek, 10. Julij, 2020, avtorica Simona Kruhar Gaberšček, Glavna urednica Marketing magazina).

“V prvi polovici leta smo skupaj z ravnateljem Viljemom Lebnom, ekipo NUK in projektanti ponovno odprli medijsko debato na to temo, pri čemer smo zelo jasno artikulirali, zakaj je za družbo znanja, ki si jo želimo, in za našo identiteto tako pomembna izgradnja nove, sodobne univerzitetne knjižnice, ki bo kulturno središče v najširšem pomenu besede. Zato nas še posebej veseli, da je vlada presodila, da je NUK 2 nacionalno pomemben projekt in ga uvrstila med pomembne naložbe za zagon gospodarstva. Kot kaže, se bomo po tridesetih letih čakanja na ta objekt vendarle premaknili z mrtve točke. To nas vsekakor ne bo uspavalo, snujemo nove akcije, o NUK 2 boste tako v prihodnjih mesecih še veliko slišali.”

Za Marketing magazin je spregovorila tudi o sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana, “za katerega ste med epidemijo pomagali organizirati neposredni prenos gala baletnega večera na TV Slovenija.”

“Za Opero in balet Ljubljana smo poskušali čim širše medijsko spromovirati omenjeni dogodek, za katerega so se na pobudo Društva baletnih umetnikov Slovenije v času, ko so bile vse kulturne institucije zaprte, odločili na hitro in so zato potrebovali komunikacijsko podporo na več ravneh. V Slovenijo so namreč kot posebno gostjo uspeli pripeljati eno najbolj vročih balerin na svetu ta čas, Maio Makhateli. Projekt je imel zelo lepo odmevnost, prav tako gledanost, najbolj pa so ga bili veseli baletniki, ki so lahko spet delali. Čeprav so številne umetniške ustanove med karanteno improvizirale na različne načine in so bili njihovi karantenski projekti pogosto zelo simpatični, pa ne morejo nadomestiti živega stika umetnikov z občinstvom, zato smo bili vsi zelo veseli napovedi ponovnega odprtja dvoran.”

In še eno zanimivo vprašanje ter odgovor Maje Čander.

Kreativna baza 2020, z leve proti desni so Neža Mrevlje, Ana Škreblin, Maja Čander, Alenka Kociper in Veronika Šoster, foto MM/Mankica Kranjec

In tako naprej…

Koliko je NUK zadovoljen s tistim, kar je doslej prejel od Kreativne baze za svojih vplačanih 106.566,52 EUR, sedaj že 109.026,85 EUR ? (Po novem podatku). O tem največ ve sam direktor NUK Viljem Leban.

Viljem Leban

Če je občina Lendava mislila, da je tako pomembna kandidatka za EPK leta 2025, če je bila poražena celo Ljubljana in je zmagala, kot veste Nova Gorica skupaj z Gorico, pa bi se dalo sklepati, da je vsaj nekdo imel dovolj dobro poplačane usluge ali storitve. Kdo je bil to, bi se dalo pomisliti pri zgoraj omenjenem znesku za Kreativno bazo.

Kaj piše o Kreativni bazi pri njeni predstavitvi na spletu ?

Področja delovanja

• Odnosi z mediji
• Priprava komunikacijskih strategij
• Strateško svetovanje
• Priprava sporočil za javnost in drugih promocijskih besedil
• Krizno komuniciranje
• Vsebinski marketing
• Upravljanje ugleda naročnika
• Osebni PR
• Organizacija in izvedba novinarskih konferenc
• Organiziranje dogodkov
• Kreativna zasnova in izvedba osveščevalnih akcij
• Upravljanje družbenih omrežij
• Priprava scenarijev za osveščevalne in dokumentarne filme
• Priprava strateških dokumentov
• Priprava celostne grafične podobe
• Priprava promocijskih filmov in animacij
• Zasnova in promocija kulturno-turističnih produktov in storitev

Poslanstvo

Kreativna baza, Družba za komuniciranje in strateško svetovanje d.o.o., je platforma za odnose z javnostmi, pripravo strateških dokumentov, komuniciranje in strateško svetovanje lokalnim skupnostim, nevladnim organizacijam, javnim in zasebnim ustanovam, umetnikom, ustvarjalcem, raziskovalcem in drugim posameznikom na področju razvoja ter promocije kulturnega in kreativnega sektorja, znanosti, ranljivih skupin ter inovativnih in družbeno odgovornih projektov. Svojim partnerjem nudimo storitve najvišje kakovosti, pri čemer zasledujemo vrednote verodostojnosti, družbene odgovornosti in strokovnosti.

Vizija

Kreativna baza je odgovor na erozijo pojavnosti kulture in znanosti v medijih. Naša želja je ponovno uveljavljanje statusa kulture v javnem prostoru skozi refleksijo njenega pomena in učinkov na družbo. Prizadevamo si za senzibiliziranje družbe, opozarjamo na položaj ranljivih skupin ter poudarjamo pomen znanosti in raziskovanja za družbo prihodnosti, ki mora biti vključujoča, inovativna in ustvarjalna.

Kaj vse zmore najprej ena oseba z znanim imenom, potem pa štiri ali celo pet deklet ali žensk sklupaj ? Moških ni oziroma je en prokurist ali mož od lastnice.

Ta “božja” ali “božanska” perspektiva samoopisa Kreativne baze je na moč simpatična in pogumna hkrati. Le kdo je ne bi upošteval ali ne sprejel dejavnosti take platforme za odnose z javnostmi, ki daleč presega sposobnosti uradnih slovenskih medijev, še posebej tistih, ki kulturi, v primerjavi z (domnevno) nekoč, ne prispevajo dovolj prostora ter ne poudarjajo njenega pomena ?

Le kako lahko občina Lendava kandidira za EPK, če ne zmore, bi se dalo sklepati, brez pomoči iz Ljubljane sestaviti niti osnovnega kandidacijskega in vsebinsko – programskega predloga ?

Kreativna baza se zdi, kot da ima naddružbeno moč pri “odgovoru na erozijo pojavnosti kulture in znanosti v medijih”, še posebej, ker bi se lahko sklepalo, da je na neki, verjetno še skrivnostni način, povezana z AirBeletrina ali celo Beletrino samo.

Beletrina je, kot smo prebrali v Mladini, od države, to je od Ministrstva za kulturo, na zadnjem razpisu prejela 32.000 EUR. Erar pove, da je Beletrina od MK prejela vsega skupaj doslej 2.993.952, 16 EUR.

Očitno pa je ista Beletrina od Javne agencije za knjigo prejela skupaj ali vsega doslej 6.473.420.59 EUR

Računstvo:

2.993.952,16 EU  – Beletrina od Ministrstva za kulturo

6.473.420,59 EUR – Beletrina od JAK

1.370.974,93 EUR  – Kreativna baza

Skupaj

10.838.347,68 EUR 

Kreativna baza marca 2023

Kako so vsi ti zneski povezani v praktični razdelitvi po lastnikih in zaposlenih pri Beletrini in v Kreativni bazi, še posebej v zadnjem obdobju medsebojne povezanosti ali prepletenosti, – če pogledamo promocijo Kreativne baze zadnje knjige pri Beletrini, (beri žene možu), objavljene v zadnjih dneh na njihovem FB profilu – pa seveda v primerjavi s plačami zaposlenih, honorarjih vsem možnim zunanjim sodelavcem, na primer kolikšen je honorar za neko izvirno knjigo sodobnega slovenskega avtorja ali avtorice, kot je bil na primer za Luciferko Svetlane Makarovič, v primerjavi z zgoraj prikazanimi zneski, najbolj vesta sam Mitja Čander kot strateg razvoja ter direktor in solastnik Beletrine in 50 % solastnik Kreativne baze in njegova žena Maja Čander kot ustanoviteljica in 50 % lastnica Kreativne baze.

Iz CompanyWall so bili prihodki Kreativne baze leta 2020 184.590,23 EUR, leta 2021 283.276,62 EUR, 2022 296.525, 79 EUR. Število zaposlenih je bilo leta 2020 – 2, 2021 – 2, 2022 – 4,8

Povprečna bruto plača na zaposlenega: 2.432,32 leta 2020, 2.756,33  leta 2021 in 2.133,31 leta 2022. (Po uradni objavi na CompanyWall). Če je bil celotni prihodek leta 2020 184.590, 23 EUR in sta bila dva zaposlena, je to koliko ?

Mitja Čander pa ima očitno registrirano še lastno podjetje oziroma Mitja Čander S.P. 31, 12. 2021 je prejel nakazanih 36, 36 EUR, kolikor mu je nakazalo Ministrstvo za kulturo.

No, to pa vseeno ni vse. Mitja Čander S. P. je skupaj, po podatkih Erar, prejel 48.570, 78 EUR. Največ od Občine Ptuj, in sicer 22.050,00 EUR, od Javne agencije za knjigo Republike Slovenije 12.029,00 EUR, od Občine Lendava 10.402,10 EUR…

Ubogi pisatelji in pisateljice, prevajalci in prevajalke, pesnice in pesniki, oblikovalci in oblikovalke, ilustratorji in ilustratorke. Kdo vas bo kdaj plačal za svoje ali vaše ustvarjanje, kaj šele umetnost nacionalnega pomena ? Samozaposleni v kulturi, prekarni novinarji in publicisti ?

Niste še spoznali, da o sebi ne ukažete nič, če ni milosti od drugod ?

Vsakdo se sam lahko vidi in v kontekstu zgornjih vrstic sebe prepozna ali izračuna, koliko evrov je vredno njegovo ustvarjanje na uro ali dan, ko piše npr. roman, slika ali kipari, pripravlja razstavo, piše simfonijo, zborovsko skladbo, dela kostumografijo ali režijo, igra v gledališču, poje v operi ali na koncertih, nastopa na proslavah in državnih praznikih…

Meni vsi samo jočejo. Če dobijo 250 ali 300 evrov za nastop so zadovoljni, ker več ni na voljo. Če dobi fotograf – fotoreporter nekega javnega dogodka 50 evrov, je lahko srečen…

Ampak: kaj če vse to ni res in je denarja v resnici zelo veliko, še posebej javnega, zabeleženega na Erar, kar pomeni znanstveno natančne zneske, če ga v imenu promocije kulture oziroma vseh kompozicijskih programskih točk delovanja znaš namolzti ?

A niso geniji v tem, da vedo, kje je kaj in kje so pravi, kaj imajo in najbolj koliko bodo dali ? Nekateri po možnosti kar vsakomesečni pavšal. In da znaš prepričati, da vsi najbolj potrebujejo ravno tebe, ko se pojaviš pred direktorjevimi vrati s svojo ponudbo. Ker interesa drugih medijev ni, kaj šele novinarjev in kritikov, ki bi bili kritični, ne pa propagandni propagatorji samih sebe ali svoje druge polovice lastnine, za katero v bistvu misliš, da je javna, če ne celo državna ?!

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec