Nove knjige Založbe ZRC: Dušan Mandić Slikarjev dnevnik 1984–1990 (1)


Založba ZRC nadaljuje s svojo založniško dejavnostjo in je letos imela že dve predstavitvi novih knjig. Večinoma gre za izvirna dela, nekaj pa je aktualnih prevodov. Med čisto posebnimi izvirniki je Slikarjev dnevnik 1984 – 1990 Dušana Mandića, dolgoletnega člana skupine IRWIN.

Z razstave Back to the Future v MG + MSUM

Dobra štiri desetletja po tem, ko je Dušan Mandić, ki ima v skupini IRWIN vlogo dokumentarista in bibliografa, začel z dnevniškimi zapisi, je Slikarjev dnevnik postal knjiga. Precej v skladu z umetniško epistemologijo Irwina držite v rokah ponovitev Dnevnika, ki ga je vsekakor treba brati kot dokument nekega časa in hkrati v navezavi na (samo)historizacijo kot obliko umetniškega in političnega delovanja alternativnih skupin v osemdesetih letih 20. stoletja. Ponuja nam edinstven vpogled v ustvarjalni proces in umetniško epistemologijo skupine IRWIN ter hkrati razkriva delčke osebnega sveta mladega umetnika in prepletenost tega sveta z dogajanji tako na lokalni kot na globalni ravni v času dramatičnih družbenopolitičnih sprememb.

Vojak D.M. Die Welt ist schön, 2013 , foto Andrej Peunik/MGML, obnova razstave leta 1982 v ŠKUC

Dušan Mandić (1954, Ljubljana) je ena izmed ključnih osebnosti ljubljanske avantgardne in subkulturne scene osemdesetih let. V letih 1980 in 1982 je bil umetniški vodja Galerije Škuc, ki je v osemdesetih postala središče slovenske (sub)kulture in tako še zaostrila svoje razmerje do institucionalne kulture. To obdobje so zaznamovali multimedijski projekti, predstavitve zagrebških in beograjskih konceptualnih umetniških gibanj (npr. Raša Todosijević, Mladen Stilinović, Goran Ðorđević) in prvi projekti danes uveljavljenih slovenskih likovnih umetnikov (IRWIN, V.S.S.D., Bojana Gorenca in Marjetice Potrč).

Z razstave Vojak D. M. Die Welt ist schön, foto Mestna galerija

Mandić velja za prvega umetnika v slovenski umetnosti, ki je slikarstvo grafitov prenesel iz urbanega/uličnega prostora v notranji prostor. Kot eden ključnih elementov njegove umetniške prakse pa je bil popolnoma nov pristop k sliki v smislu razumevanja sodobne umetnosti v kontekstu medsebojnih družbenih procesov in postduchampovskih ter postprodukcijskih praks. Zelo pomemben je tudi njegov diskurzivni doprinos k razumevanju avantgardne  umetnosti, saj je bil eden prvih umetnikov, ki so o sodobni umetnosti tudi pisali in objavljali v časopisu. Od leta 1983 je član skupine IRWIN.

Dušan Mandić, foto MG+ MSUM
Kazalo vsebine

Predgovor 

Tanja Petrović

Dokument različnih časov

Naslovnica knjige

Dušan Mandić

Uvod v Dnevnik

Dnevnik

Oto Luthar

Intervju: Dušan Mandić

Marko Ilić

Dušan Mandić, IRWIN in zadnje desetletje Jugoslavije

Seznam slik in razstav

Dušan Mandić, foto Wikimedia

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja