Letošnji 39. Slovenski knjižni sejem na Gospodarskem razstavišču se je včeraj končal, a ostajajo še priložnosti za predstavitev nekaterih založb in njihovih novitet. Žal je bil program na 260 dogodkih javnosti preslabo predstavljen, tako da nismo niti opazili, da je nastop na SKS v nedeljo imel filozof dr. Slavoj Žižek.
Mural Združeni v Četrti Internacionali Diega Rivere v Ciudad de Mexico je širok 11, 46 metrov in visok 4,46 m, foto Marijan Zlobec
Govorimo o digitalizaciji države in vsega javnega življenja, a je očitno nemogoče imeti ob vhodu vsaj en displej s tekočim objavljenim programom in z vsemi nastopajočimi. In to ob najmanj 300.000 evrov stroških sejma. To kar se je dogajalo letos, je bila čista katastrofa. Obiskovalcev ne zanimajo toliko naslovi založb, ampak kdo se bo na odrih predstavil. Organizatorji so se naravnost trudili, da ljudje ne bi vedeli kam oditi in komu prisluhniti. Upam, da je to bilo zadnjič.
Tesla Company, Inc. na stari razglednici
Založba Litera iz Maribora je bila na 39. SKS prisotna s celo vrsto novitetami, med katerimi je letos verjetno izstopala monografija s korespondenco slavnega izumitelja Nikole Tesle z J.P.Morganom & Co. avtorja Tiborja Hrsa Pandurja. Knjiga je bila že predstavljena v Avli ZRC SAZU.
Življenje in delo Nikola Tesle sta vedno znova predmet fascinacije. Njegovi izumi in odkritja, a tudi teze in nerealizirani načrti, so nepovratno spremenili našo družbo, obenem pa še vedno ponujajo neizčrpen vir nadaljnjega raziskovanja in izumljanja. Eno najvznemirljivejših Teslovih prizadevanj, osrediščenih okoli postaje Wardenclyffe: ekološko vzdržno in za praktične potrebe skoraj neomejeno brezžično prenašanje električne energije na katerokoli točko sveta, kljub svojemu revolucionarnemu potencialu, sproža množico ugibanj. Knjiga Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. v jedru prinaša prevod pisem, ki jih je Tesla v iskanju sredstev za svoj projekt izmenjal z bankirjema J. P. Morganom in njegovim sinom in iz katerih je mogoče razbrati tako nekatere osnovne značilnosti postaje Wardenclyffe, kakor tudi Teslov svetovni nazor in celo njegov psihološki profil.
Človek, ki nadzoruje vesolje, uradna fotografija na Wikipediji ne zajema celotnega murala
Povrh vsega je pričujoča knjiga tudi dragocen vpogled v zgodnje dvajseto stoletje v ZDA, v zgodbo o brutalnem vzponu neoliberalnega kapitalizma, kot se zrcali v pismih. Knjigo, ki je zaradi nekaterih še nikoli v tiskani obliki objavljenih besedil pionirska tudi v svetovnem merilu, je zasnoval, uredil in prevedel Tibor Hrs Pandur, ki se podpisuje že pod slovenski prevod in spremno študijo Teslovega besedila Problem povečevanja človeške energije. Z obširnim spremnim besedilom, vpeljavo natančnih znanstvenih razlag ter vključitvijo številnih primarnih virov je uspel izrisati kompleksno in celovito zgodbo o Teslovih naporih.
Naslovnica
Druga prav tako že zelo opažena knjiga je bila O tem slavnega ruskega pesnika Vladimirja Majakovskega v prevodu in z dolgo spremno besedo Miklavža Komelja. Čeprav je v zadnjem času izdal štiri knjige, ga niso javno predstavili nikjer, prav tako pa ni bil zaželjen kot gost Frankfurtskega knjižnega sejma in je ostal dvakrat doma.
Dr. Miklavž Komelj
Komelj podrobno predstavlja vse dosedanje prevode Majakovskega v slovenščino in dodaja svoje ali prve, ki so mu jih pomagali pregledati še nekateri drugi prevajalci iz ruščine.
Knjiga je izšla v zbirki Babilon – zbirka svetovne sodobne proze
“Jaz vam ne bom napravil radosti, da bi videli, kako od naboja onemim. Za mano ne boste kmalu zategnili o mojih talentih: »Njegove duše se usmili.« Lahko me z nožem izza vogala. Naj D’Anthesi ne merijo v moj obraz. Štirikrat se postaram – štirikrat se bom pomladil, preden pridem do groba jaz.”
Glavni urednik Litere Orlando Uršič na 39. SKS, foto Marijan Zlobec
V zbirki Piramida – zbirki sodobnega slovenskega leposlovja je izšel romaneskni prvenec Zapisano v telesu Polone Wallas. Roman je nastal v procesu obiskovanja literarnih delavnic. Gre za dragoceno delo, ki ni samo literarno dejanje, temveč predvsem sočutno in inteligentno premišljevanje o položaju žensk v širšem družbenem smislu. Pisateljičin cilj je raziskati različne vidike ženskega doživljanja in preizpraševanja tradicionalne predstave o vlogah spolov. Mateja Polona Wallas je rojena 1974 v Ljubljani. Začelo se je ljubiteljsko, s pisanjem za radio in tiskane medije. Želja po pisanju je bila vseskozi prisotna, udejanja jo tudi skozi svoj poklic. Po izobrazbi je sociologinja, dela pa v marketingu tuje korporacije.
Založba Litera je imela še eno kandidatko za nagrado najboljšega literarnega prvenca.
Posuj se s pepelom vaših očetov. Litera, 2023
Zgodovinski roman Posuj se s pepelom vaših očetov pisateljice Laure Buzeti v ničemer ne daje slutiti, da je prvenec, saj je napisan tako, kot bi ga pisala roka izurjene romanopiske. Njeni protagonisti so zavoljo odlično izrisanih značajskih potez in psiholoških značilnosti, živi in prepričljivi. Jedro romana in njegovo izhodišče je poklek nemškega kanclerja Willya Brandta pred Spomenikom herojem in žrtvam Varšavskega geta ob podpisu sporazuma med Nemčijo in Poljsko, s katerim so bila Poljski vrnjena v vojni zasedena ozemlja. Pisateljica dogajanje okoli tega strne v pičle tri dni, v katerih skozi dialoge in razmišljanja protagonistov spretno prikaže vso težo krivde agresorja in travme žrtev agresije. Skozi podrobne opise kratkih trenutkov kanclerjeve prisotnosti v Varšavi skuša novinarka, tudi sama žrtev vojnih zločinov, doumeti iskrenost njegovega kesanja. Da je odpuščanje ljudi, ki so jih vojni zločini neposredno prizadeli, boleč proces, ki se nadaljuje skozi njihove potomce, da je priznanje krivde in uvid v vse razsežnosti zločinske agresije, enako travmatično, prikaže pisateljica skozi družinsko zgodbo poljske novinarke, ki poroča o dogodku, in drobce naključnih srečanj z nemškim fotografom, spremljevalcem protokolarnega dogodka. Skrajno previdni in nezaupljivi zametki sprave se dogajajo na dveh nivojih, na nivoju dveh narodov in na globoko intimnih nivojih posameznih predstavnikov obeh. To je vsekakor velika in univerzalna tema, ki presega konkretno zgodovinsko ozadje, saj boleče odseva tudi današnji čas in dogajanje v njem, posegla pa bo tudi v prihodnost. Pisateljica Laura Buzeti jo je mojstrsko strnila v subtilno in napeto pripoved.
Laura Buzeti, foto Vestnik
Predstavitev Laure Buzeti same založbe Litera
Zahodnonemški kancler Willy Brandt je 7. decembra 1970 pokleknil pred spomenikom heroja v varšavskem getu med drugo svetovno vojno. Gesta je bila tarča kritik kot tudi pohval. V množici novinarjev, diplomatov in mimoidočih so dogodku priča tudi trije osrednji liki romana: Otto Gottlieb, Dorota Janowska in Florian Janowski. Zgodba sledi njihovim doživljanjem v času treh dni kanclerjevega obiska, od njegovega prihoda, 6. decembra, do odhoda, 8. decembra. Kanclerjev obisk pomeni soočanje s preteklostjo, spomini, kolektivnimi in osebnimi travmami. Dorota, ki je bila med vojno ugrabljena in posvojena v Nemčijo kot del procesa germanizacije, se mora v času kanclerjevega obiska znova soočiti s svojim občutkom identitete, razumevanjem vojne in krivde. Svojo vojno izkušnjo izrazi v poeziji, ki daje dogajanju v romanu še poseben pečat. Ko svojo željo, da bi poezijo objavila kot pesniško zbirko, izrazi bratu Florianu, jo ta zavrne. V romanu spoznavamo Varšavo tudi skozi oči fotonovinarja Otta, ki v Varšavo prispe, da bi za revijo Der Spiegel dokumentiral kanclerjev obisk. Kljub zavedanju nacističnih zločinov je optimističen, da bosta državi dosegli spravo. Po srečanju s prodajalcem v knjigarni (Florianom) je njegovo upanje omajano. Otto, čeprav rojen po vojni, se je prisiljen soočiti z odgovornostjo do spominjanja in preprečevanja vojne in podobnih zločinov. Čeprav zgodba spremlja kanclerjev obisk, je osredinjena na posameznike in njihove travme ter tragično zgodbo družine Janowski, kot tudi na doživljanje kolektivne krivde in prevzemanje odgovornosti.
Gabriela Babnik Ouattara, foto Bukla
Litera je v zbirki Piramida – zbirka sodobnega slovenskega leposlovja izdala knjigo Za angele, da jim ne bo dolgčas znane slovenske pisateljice Gabriela Babnik Ouattara.
Knjiga je toliko prežeta z ostrinami in dobrinami življenja, da je vprašanje ‘žanra’ odveč. Za Babnikovo živeti pomeni biti med ljudmi. In pripovedovati o življenju je prva in zato večna snov prave knjige. Neprizanesljivo in drugače raziskuje; jasno do bolečine, duhovito do vedrine, fino do širine … samoironično in resnično od začetka do konca. In kar je pisateljica iz življenja izbrala, preda bralcu. Pojma izbrati in brati imata isti izvor, ki vsem nalaga skrb za življenje, edino, ki ga imamo – umetnica gradi zavezništvo z nami – bralci. In ta skupni napor razkriva bistvo življenja. Zato dobre knjige zahtevajo dobre bralce vseh starosti na vseh kontinentih in vseh časih. Iztok Simoniti Ljubljana, oktober 2023 Vstal je in se s terase še enkrat odpravil v notranjost očetove sobe, da bi preveril, ali je bilo gibanje, ki ga je zaznal, resnično, ali pa je šlo le za to, da je oče pustil televizijo prižgano. »Za angele,« je imel navado reči, »za angele, da jim ne bo dolgčas.«
Esad Babačić je pri Literi na 39. SKS imel na ogled zadnjo svojo knjigo Balkonci. Izšla je v zbirki Litera. Založba knjigo predstavlja kot avtobiografski in biografski roman, družbenokritični roman in družbeni roman.
Esad Babačić je slovenski pisatelj, pesnik, esejist, tekstopisec, novinar, tudi pevec v slovenski punk skupini Via ofenziva v zgodnjih osemdesetih. In prav s tem obdobjem se največ ukvarja v svojem prvem romanu, avtobiografskih Balkoncih, kjer lahko zvemo tudi veliko o zgodovini in filozofiji punka, ki je bil predvsem drastični upor proti takratni družbeni ureditvi. Pomembna vsebinska dimenzija je tudi avtorjevo otroštvo in mladost, ki ju je preživel večinoma na ljubljanskem Vodmatu. Predvsem pa so ti avtentični spomini presunljivi hommage pokojnemu prijatelju, punk pevcu, scenaristu in režiserju Branetu Bitencu. Sicer pa bi vsakršni vsebinski opisi povedali premalo, to knjigo je treba prebrati, tudi zaradi užitka plovbe skozi samo poetično pripoved, mojstrsko podano z izjemnim bogastvom jezika. In ne glede na to, ali se časov v osemdesetih in pozneje spomnimo ali pa smo premladi, da bi o tem karkoli vedeli, je roman napisan tako subtilno, pošteno, napeto in avtentično, da bo zagotovo v bralni, literarni, spoznavni užitek vsakemu bralcu.
Esad Babačić, foto FB profil
Esad je s svojim prvim romanom Balkonci uokviril svojo štiridesetletno prisotnost na slovenski literarni sceni in hkrati z njim dokončno vstopil v klasiko slovenske literature. Ne le nagrade, prevodi in razna druga priznanja, ki jih je dobival tekom desetletij, zgovoren je tudi naslednji podatek: na Glavanovi dražbi v aprilu 2023 je imela prva avtorjeva pesniška zbirka z naslovom Če bi bil rojen pred svojo mamo bi bil svoboden, ki je ne najdemo ne v Cobissu ne v Wikipediji, celo v romanu ne, zavidljivo izklicno ceno, ki je znašala desetkratnik povprečne cene nove pesniške zbirke danes. Prodana pa je bila za še več.
Avtobiografija je kajpada prežeta s konkretnimi ljudmi, prijatelji, znanci…Nekatere prepoznamo, o nekaterih še ugibamo.
Marijan Zlobec