V polnem Atriju ZRC SAZU so predstavili prvo izdajo rekonstrukcije celotne ohranjene korespondence med svetovno znanim izumiteljem Nikolo Teslo in vodilnima predstavnikoma bankirske dinastije in komercialne banke J. P. Morgan & Co. (J. P. Morganom in njegovim naslednikom J. P. Morganom jr. ter še nekaterimi drugimi). Pogovor s prevajalcem in avtorjem spremne študije Tiborjem Hrsom Pandurjem je vodil urednik Aljaž Krivec.
Naslovnica
Knjiga Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. (Založba Litera), ki temelji na različnih doslej neobjavljenih arhivih, predvsem Teslovega osebnega arhiva v Muzeju Nikole Tesle v Beogradu in arhiva Morganove knjižnice in muzeja v New Yorku ter drugih arhivov v ZDA, je prva objava tega materiala v svetovnem merilu in prvi prevod gradiva v slovenski jezik.
Teslova postaja svetovne telegrafije na Long Islandu, foto Wikipedija
Pisma spremljajo kratke biografije Teslovih naslovnikov in izčrpne opombe, ki kontekstualizirajo številna zgodovinska, biografska in tehnična ozadja, delo pa vključuje tudi prevode vseh dostopnih prilog, ki jih je Tesla s pismi posredoval.
Avtor Tibor Hrs Pandur in urednik Aljaž Krivec
Korespondenca se nanaša na obdobje med 1900 in 1934 ter dokumentira ekonomsko, družbeno in politično ozadje Teslovega poskusa vzpostavitve prototipa postaje Wardenclyffe, s katero je želel človeštvu zagotoviti dostop do brezžične energije, ki ne bi vključevala potrate ali porabe kateregakoli materiala, pokriva pa tudi ozadje razvoja Teslove turbine, ki ga je s posojili podprl J. P. Morgan jr.
Tibor Hrs Pandur razlaga vsebino knjige
Ker sta oba Morgana Teslo sprva finančno podprla, a zaradi kompleksnih psiholoških, zgodovinskih in politično-ekonomskih razlogov, povezanih tudi z onemogočanjem in ukalupljanjem prelomnih tehnologij v reprodukcijo obstoječih (ob)lastniških razmerij, nadaljnjo podporo prekinila, korespondenca omogoča edinstven vpogled v eno izmed večjih tragedij 20. stoletja, ki zrcali brutalni vzpon neoliberalnega kapitalizma.
Skica aparata za prenos električne energije
Analizo tega ozadja, tako kot odgovor na ključno vprašanje, zakaj je Morgan svojo podporo Teslovem projektu, s katerim je želel preobraziti energetsko-družbeni ustroj človeštva, prekinil, najdemo v izčrpni spremni študiji, ki osvetljuje tudi nekatera nova dognanja povezana s podzemno konstrukcijo in zasnovo stolpa Wardenclyffe, sooča pa tudi etični in politični drži Tesle in Louisa Adamiča in njun kompleksen odnos sredi medvojnega obdobja prve polovice dvajsetega stoletja. (Iz založbine predstavitve knjige).
Nikola Tesla v eksperimentalni postaji v Coloradu Springsu leta 1899
Tibor Hrs Pandur je opravil veliko raziskovalno arhivsko in prevajalsko delo, ki slavnega izumitelja ponovno vrača k nam, v Slovenijo, kjer je sicer malo časa bil živel v Mariboru (po študiju v Gradcu). Dosedanje raziskave in knjige mu omogočajo nadaljevanje raziskav, še posebej ko omenja v zadnjem delu svoje sto strani dolge spremne razprave sodelovanje oziroma odnos med Nikolo Teslo in slovenskim publicistom, pisateljem in narodnim aktivistom v ZDA Louisom Adamičem.
Razgradnja stolpa Wardenclyffe leta 1917
Ta vidik bo za slovensko kulturno, deloma še politično zgodovino, v nadaljevanju raziskav in publiciranja prav tako zanimiv, saj gre za poseben odnos in osvetljavo predvojnega dogajanja, odnosa do Kraljevine Jugoslavije, kralja Aleksandra, njegovega umora, vzpona fašizma in nacizma, jugoslovanskega odporniškega gibanja, komunizma…
Seveda je treba upoštevati dejstvo, da ne Tesla ne Adamič nista bila tako informirana kot se da rekonstruirati širša tedanja dogajanja danes, (pa še tu so na voljo vsakršne zgodovinske manipulacije, kar doživljamo med drugim v zgodovinopisju, publicistiki in novinarstvu). Ali se bo naš avtor lotil posebne knjige, ki bi spregovorila o širšem družbenem dogajanju, ki bi vključevalo poleg Tesle in Adamiča še druge, zlasti svetovne protagoniste, je stvar njegove odločitve (in naših pričakovanj). Iz 130 strani dolgega uvoda je razvidno, da bi se dala napisati posebna knjiga Nikola Tesla in Louis Adamič.
Spomenik na grobu v ZDA
Vprašanje pa je, ali bi Pandurju uspelo dobiti kakšne nove dokumente o Adamičevi smrti, ki po vsej verjetnosti ni bil samomor, ampak umor maščevalnih emigrantov oziroma pristašev stare jugoslovanske oblasti, potem ko je bilo jasno, da je Adamič sprejel predsednika Tita kot jugoslovanskega rešitelja. Ta kontekst je zelo pomemben, če se spomnimo delovanja Slovencev v ZDA in njihovo informiranje javnosti, pa tudi ameriške politike, kaj se dogaja doma s fašistično ter nacistično okupacijo. O množičnih nacističnih zločinih na Štajerskem in Koroškem leta 1941 je napisal posebno dokumentarno knjigo pater Kazimir Zakrajšek in jo leta 1942 izdal v Washingtonu. Zakrajšek je zagovarjal federativno urejeno Jugoslavijo še pred drugim zasedanjem AVNOJ v Jajcu.
Predstavitev knjige
Pandur v razpravi precej podrobno piše tudi o delovanju Nikole Tesne na področju izumiteljstva različnih orožij, še posebej je zanimiva, po Teslovem prepričanju, uporaba električnih žarkov v napadalne, še bolj pa obrambne namene; s kot las tankim curkom električnega toka (verjetno kot kak vodni top slovenske policije). Ugotavlja sicer, da ga takoj še ne bodo uporabljali, čez sto let pa že. Tesla pri orožju ni imel kakšne prakse, razen da je sledil dogajanju in posledicam prve svetovne vojne. Da bi sedaj nastopilo Teslovo električno orožje, ni ravno slučaj ali praksa. Mogoče bi kdo znal odgovoriti na to vprašanje ali dilemo.
John Pierpont Morgan, foto Britanica
Pandur podrobno predstavlja Morganovo biografijo in omenja njegovo zbirateljstvo slik in dragocenih knjig ter njegov muzej v New Yorku. No, milijonkrat revnejši Nikola Tesla ima prav tako muzej.
J. P. Morgan oče in sin
Pandur je poleg omenjene korespondence upošteval celo množico člankov, esejev, monografij, kar je razvidno v bogati bibliografiji in virih na kar 26 straneh in je potemtakem hitra možnost iskanj za morebitne še druge zainteresirane bralce ali raziskovalce.
Ameriški finančnik T. F. Ryan leta 1910
Kot rečeno, se korespondenca nanaša na medsebojno dopisovanje; objavljena so pisma Nikole Tesle, J.P Morgana in J.P. Morgana jr., Charlesa Steelea, Charlesa W. Kinga, Herberta L. Satterleeja…
Ameriški industrialec, zbiratelj umetnin in filantrop Henry Clay Frick
Posebni dodatni deli knjige so kot priloge: A (Korespondenca Nikole Tesle in H. C. Fricka), B (Korespondenca med Teslo in T. F. Ryanom), C (Korespondenca med Teslo in odvetniki) in D (Tehnični povzetek razvoja Teslovih brezžičnih tehnologij glede na nekatera znana načela domnevnega delovanja postaje Wardenclyffe).
Museo del Palacio de Bellas Artes v Ciudad de Mexico, foto Marijan Zlobec
Tibor Hrs Pandur je za naslovnico knjige izbral izrez, v bistvu zelo majhen, iz slavnega murala Diega Rivere, ki je na ogled v Museo del Palacio de Bellas Artes v Ciudad de Mexico, kar pa je v bistvu del slavne operne zgradbe, saj je avla, kjer so na ogled številni murali, pred samim vhodom v operno gledališče s kapaciteto 1800 ljudi in 24 metrov širokim odrom. Poleg opernih predstav tu potekajo še simfonični in drugi koncerti, baletne in gledališke predstave…
Kontekst z Leninom, foto Marijan Zlobec
Čeprav avtor omenja le naslov murala kot Človek na razpotju (El hombre en el cruce de caminos, 1934), pa je ob sami sliki v Mehiki, kot sem ga fotografiral leta 2019, omenjen še drugi naslov: El hombre controlador del universo (Človek nadzornik vesolja), kar je še boljši kot v knjigi omenjeni. Uradno ima mural slovenski naslov Človek, ki nadzoruje vesolje.
Človek, ki nadzoruje vesolje, uradna fotografija na Wikipediji ne zajema celotnega murala
Pandur je sicer omenil ozadje ali zgodovino nastanka dela kot osebno Rockefellerjevo naročilo Diegu Riveri; leta 1932 je Diego Rivera začel slikati stensko poslikavo za Rockefellerjev center v New Yorku. Delo je ostalo nedokončano, ker je Rivera predstavil portret komunističnega voditelja Vladimirja Lenina, ki ga je družina Rockefeller zavrnila in stensko poslikavo uničila.
Združeni v Četrti Internacionali na muralu Diega Rivere, na desni strani slike, foto Marijan Zlobec
Kasneje, od januarja do novembra 1934, je Rivera delal na naročilu za eno od sten v drugem nadstropju v omenjeni Palači lepih umetnosti. Ta slika je obsežnejša, saj poleg Lenina portretira tudi Marla Marxa, Friedricha Engelsa, Leona Trockega, Rdečo armado, sindikat delavskega razreda z delavci na Rdečem trgu v Moskvi, Darwina…
Leva stran murala, foto Marijan Zlobec
Naslovnica je vzela v obzir samo osrednji lik poslikave: delavca, ki upravlja stroj, ki nadzoruje vesolje, manipulira z življenjem in ločuje makrokozmos od mikrokozmosa, kot je zapisano v uradbni razlagi murala. Seveda je ta delavec pilot.
Charles Darwin
Čeprav avtor knjige ni omenil Teslovega svetovnega, kaj šele političnega nazora, pa bi se dalo sklepati, da je bil po duši in delovanju v dobro vseh ljudi (npr. z vizijo brezplačne uporabe električne energije) socialist in komunist, a ne brez kapitalističnih nagnjen in izkušenj, ki so seveda v odnosu mecena, danes bi rekli milijarderja Morgana, vsaj do njega prevladovala. Ne nazadnje je Nikola Tesla nekaj časa živel v najdražjem newyorškem hotelu Waldorf Astoria in si predstavljal, da bo vse stroške bivanja zlahka pokril z zaslužki od svojih patentov, kar pa se ni zgodilo. V hotelu je živel v kontekstu svojega najvišjega duhovnega in znanstvenikovega standarda, česar se je vseskozi dobro zavedal. Po letu 1917 pa so se zanj razmere povsem spremenile in je postajal revež.
Mural je širok 11, 46 metrov in visok 4,46 m
Tibor Hrs Pandur je s podporo JAK raziskoval arhive tako v Beogradu kot New Yorku. O Teslovih pismih je povedal, da jih je avtor pisal v dvojniku, se pravi kopijah na pisalni stroj. Tako so se kopije pri Tesli ohranile in bile kasneje digitalizirane.
Avla Hotela Waldorf Astoria v New Yorku, foto FB
Knjiga prinaša obširno korespondenco, kar je najbolj verodostojen dokument o nekem odnosu, za katerega pa je treba pregledati tudi širši znanstveni, raziskovalni, družbeni, mecenski, politični in še kakšen kontekst ali okvir, saj nastopajo ljudje že tedaj, kaj šele kasneje, svetovne znanstvene slave.
Hotela Waldorf Astoria
Avtor je zlasti opozoril na konkurenco slavnega izumitelja Marconija, ki je Teslo nekako izvedbeno prehitel ali celo premagal, čeprav je bil naš znanstvenik prvi. Osrednji Teslov projekt je bil tedaj začet ob Morganovi podpori 150.000 dolarjev, a je isti mecen hkrati podprl še Marconija, a z bistveno višjim zneskom.
Tesla Company, Inc. na stari razglednici, ni v knjigi
Iz recenzije Mladena Dolarja:
»Knjiga z nekam tehničnim naslovom Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. dejansko skriva veliko zgodbo, ki ima vse prvine znanstvene fantastike, trilerja, zgodovinskega romana, sociološke študije, prepleta znanosti in biznisa in je tako edinstvena in neverjetna, kot je lahko samo resničnost, ne fikcija. Nasproti si stojita čudaški znanstveni genij, eden najbolj markantnih v vsej zgodovini, in dobičkarski bančnik (pravzaprav dva, oče in sin), prvi s kolosalnim utopičnim projektom brezžičnega prenosa energije, ki bi lahko zagotovil prosto dostopno energijo po vsem planetu, a bi za to potreboval velike investicije, drugi s kalkulantsko pridobitniško pametjo, ki je ime J. P. Morgan uveljavila kot zaščitno znamko ameriškega bančništva. Morda najambicioznejši projekt v vsej zgodovini v današnjih časih neposredno preteče ekološke katastrofe zveni kot utopične sanje o globalni odrešitvi – toda ali so bile vse samo sanje, ki so se razbile na trdih čereh financiranja, ali pa v njih nemara tiči moment najspektakularnejše tragično zamujene priložnosti?
Spomenik Nikoli Tesli v Buffalu Niagara
Tibor Hrs Pandur, avtor najtemeljitejše zgledne monografije o Teslovem delu v slovenščini, s to knjigo nadaljuje svoje strastno, zavzeto in natančno raziskovanje njegovega izjemnega dela in nam ponuja vpogled v eno najbolj neverjetnih zgodb modernih časov.«
Je mural Diega Rivere v Mehiki večja umetnina od Guernice Pabla Piccasa v Madridu ?
Marijan Zlobec