KRITIK.si

V Centru Rog so zvečer odprli novo lokacijo Galerije Fotografija, ki se po dvajsetih letih in kot peto lokacijo, kot je povedala voditeljica galerije Barbara Čeferin, vrača na Poljanski nasip. Prva njena galerija je imela naslov Petkovškovo nabrežje 47, sedaj pa Trubarjeva 72, kar pa je prevara, saj je vhod v resnici še v podaljšku Petkovškovega nabrežja, le da nima tablice ali številke.

Matjaž Krivic, vse fotografije Marijan Zlobec

Prišlo je veliko ljubiteljev fotografije na otvoritveno razstavo Matjaža Krivica. Žal je bil prostor za vse premajhen, tako da je polovica obiskovalcev imela druženje pred galerijo in počakala na svoj trenutek za ogled.

Zunaj je več prostora kot v galeriji

Nasplošno se galerija zdi premajhna, tako v pritličju kot v prvem nadstropju, še posebej z veliko odprtino na sredini, ki odpira pogled na pritličje, a seveda ne daje prostora obiskovalcem. To pa pomeni, da bo težko organizirati večje dogodke, predavanja, pogovore, predstavitve, video projekcije. Gužva je bila že danes zelo velika.

Premalo prostora za vse

Matjaž Krivic je predstavil svoj nov, bolj abstrakten fotografski cikel z naslovom Črte, ki jih rišemo.

Črte, ki jih rišemo

“Matjaž Krivic z radikalno preprostostjo in prepoznavno estetiko, ki ju neguje in razvija že več kot petindvajset let svoje kariere, nenehno raziskuje stičišča med sodobno in dokumentarno fotografijo.

Aleksander, Barbara in Rok Čeferin, oče Hane Čeferin

Črte, ki jih rišemo, in sledi, ki jih puščamo za seboj v svetu, so raznolike. Nekatere se nežno vpenjajo v brezmejnost in neprekinjeni krogotok življenja narave, druge povzročajo neozdravljive rane in nepovratno škodo. Mnogokrat se ene prekrivajo z drugimi in so med seboj prepletene bolj, kot je človeku doumljivo. O vsem tem se sprašujemo ob fotografski razstavi Črte, ki jih rišemo Matjaža Krivica, predvsem pa je v ospredje postavljeno vprašanje perspektive.

Ni Od višine se zvrti

Krivic, mednarodno uveljavljeni in večkrat nagrajeni dokumentarni fotograf, se z motivi fotografij, ki jih predstavlja na razstavi, pomika v polje abstrakcije, a ostaja zvest naravovarstveni in okoljski tematiki. Ob prepletu živopisnih barv, geometrično pravilnih likov in organskih vzorcev na prvi pogled pogosto – ali pa sploh – ni jasno, kaj gledamo.

Prvo nadstropje z luknjo na sredini in stopnicami ob robu

Šele ko se podobi približamo, prepoznamo brezmejnost neba, ostrino kamnine, simetrično urejenost delovišča, zaobljene krivine obale in raznovrstne sledi življenja. Fotografije jemljejo navdih iz neskončnih pojavnih oblik narave, ki na mikro in makro ravni sledijo istim zakonitostim.

Glasba za uvod v vedro razpoloženje s kitaristoma Adenom in Denisom

Prav lahko ne bi opazovali rečne delte, pač pa razvejano ožilje, drevesno krošnjo ali šarenico očesa. Krivic zavzema pogled oddaljenega opazovalca, ki bi bil obenem lahko tudi gledalec s povečevalnim steklom, in nam daje na ogled svet, kot ga vidi on. Se vidimo v tem svetu, in če se vidimo, se prepoznamo?

Fotograf Igor Modic

Ujeti v majhnost človeškega mikrokozmosa se redko zavemo enormnega vpliva, ki ga imajo naša življenja na planet. Sledi, ki jih puščamo za seboj, posledice naših dejanj, odločitev in nakupov, ki jih spodbuja fantazma neskončnega trošenja, se pogosto ne odražajo zgolj v naši neposredni okolici, pač pa tudi – dobesedno – na drugem koncu sveta. V želji po lastni varnosti in udobju Zahod razpenja svoje lovke in mimogrede za to žrtvuje celotne ekosisteme, biotsko raznovrstnost in vzpostavljene družbene strukture globalnega juga, kar je večkrat kot ne skrito našim očem.

Fotografa Voranc Vogel in za njim Miha Fras

Kje se bomo odločili potegniti črto? Slonokoščeni stolpi, v katere smo se zaprli, se sesuvajo pred našimi očmi, prestopili smo mejo in porušili občutljiva ravnovesja. Vedno pogosteje je tudi nedotakljivi Zahod na milost in nemilost prepuščen naravnim ujmam. Vse, kar nam je ostalo, sta divjina in človek, poškodovana in ranjena, ki iščeta svoje novo ravnotežje.

Fotografa Branko Čeak in Arne Hodalič

Matjaž Krivic z radikalno preprostostjo in prepoznavno estetiko, ki ju neguje in razvija že več kot petindvajset let svoje kariere, nenehno raziskuje stičišča med sodobno in dokumentarno fotografijo. Z aktualno razstavo odkriva prej nevidene poglede, ki pred gledalca postavljajo nove perspektive. Lepoto išče v prostranih ravnicah Bolivije in tamkajšnjih ekosistemih, ki jih drastično ogroža pridobivanje litija za t. i. zeleno energijo, ter v ledeniških razpokah enega izmed islandskih vulkanov, ki se neustavljivo večajo zaradi segrevanja ozračja kot posledice kopičenja toplogrednih plinov.

Fotograf Žiga Koritnik

Fotograf se zaveda kompleksnosti stanja sveta in ve, da preprostih rešitev ni, obenem pa svari pred apatijo in zaigrano nemočjo. Nagovarja nas k razmisleku o vlogi, ki jo igramo, in sledi, ki jo puščamo za seboj. Je to črta, ki razdvaja ali povezuje?

Vida Jocif

Matjaž Krivic je pozdravljal goste v galeriji in pred njo

Na odprtje je prišlo zelo veliko ljudi, mnogi fotografi in fotografinje vseh generacij, spremljevalci likovnega in fotografskega ustvarjanja in razstavljanja, sodelavci Galerije Fotografija, nekaj je bilo športnikov, ki so prišli pozdravit Aleksandra Čeferina, moža Barbare Čeferin. Prišli sta direktorica Centra Rog Renata Zamida in šefica ljubljanske mestne kulture v MOL Mateja Demšič…, mogi sosedi iz Poljan, Poljanskega nasipa, pa do Ilirske, kar kaže zanimanje najbližje okolice, ki bo Cenger Rog imela na dosegu rok ali največ pet minut hoje.