Utemeljitev komisije za nagrade in priznanja pri DSKP
Prevajalka Nada Grošelj je diplomirala iz angleškega in latinskega jezika s književnostjo ter doktorirala iz jezikoslovja. Prevaja predvsem iz angleščine, latinščine in švedščine v slovenščino ter iz slovenščine v angleščino. Leta 2011 je prejela Sovretovo nagrado za prevode Plavta, Ovidija in Oscarja Wilda, leta 2023 pa nagrado Vasje Cerarja za prevod dela November v Mumindolu Tove Jansson. Naj spomnimo le še na dve izstopajoči deli iz njene obsežne bibliografije: novi prevod Pike Nogavičke iz švedskega jezika ter izjemno zahtevno in obsežno delo Retorika pripovedne umetnosti ameriškega literarnega teoretika W. C. Bootha.
Čeprav knjiga kanadske klasične filologinje, pesnice, esejistke in prevajalke Anne Carson ni obsežna, je bila kot domišljena in umetelno tkana študija o erosu kot »neobvladljivi sladko bridki zveri« (Sapfo) zahteven prevajalski podvig. Po eni strani zaradi teoretsko podkrepljenih poglavij, po drugi strani pa zaradi bogate metaforike, številnih sinonimov in referenc, pregledovanja in primerjanja obstoječih prevodov (predvsem iz stare grščine), iskanja ustreznih terminoloških rešitev ter avtoričine elegantne pisave in pisanega sloga. Ta prehaja od literarne, celo lirične obarvanosti besedila do analitičnega diskurza, zaradi česar je ameriški založniški velikan Modern Library monografijo uvrstil med sto najboljših neleposlovnih knjig 20. stoletja.
To, iz poglavja v poglavje prelivajoče se dvoglasje zahteva izjemno prevajalsko prožnost, podkovanost v izvirnem in ciljnem jeziku ter ustvarjalno vnemo. Prevajalki Nadi Grošelj je uspelo ujeti raznosmernost teh razmerij, ustvariti gibek prevod, ohraniti preciznost in privlačnost avtoričinega pisanja in ga kljub zahtevnim pasusom, ki segajo na področja filozofije in klasične filologije, preliti v tekočo in plastično slovenščino. Skrbno, natančno, s številnimi navedki, citati in opombami pojasnjuje in podaja kulturne kontekste, hkrati pa s svojo upovedovalno virtuoznostjo
prenaša bralcem v največji meri tako okuse, barve kot užitek jezika, vključujoč pri tem tudi domišljeno novotvorbo besed, kjer je to potrebno, kot na primer »unavzočiti se«, »trikotiti željo« ipd. Med zasledovanjem tematike v duhu erosa kot »sprevrženega lovca«, ki ga označujeta
nenehno izmikanje in beg, prevajalka neutrudno išče, najdeva in preliva v jezik tanke membrane notranjih čustvenih stanj od mamljivosti želje, paradoksnosti in razcepljenosti občutja do drugih pomenskih usedlin in nanosov, kar besedilo v slovenskem jeziku pomensko in jezikovno še požlahtni.
Za ta mojstrski in dodelani prevod ter vrhunski dosežek pri prevajanju esejistike in humanistike na Slovenskem podeljuje Komisija za nagrade in priznanja Društva slovenskih književnih prevajalcev Nadi Grošelj Jermanovo nagrado za leto 2023.
Jermanovo nagrado podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrada je bila ustanovljena leta 2013, imenuje pa se po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu.
Poleg nagrajenke Nade Grošelj sta bila med letošnjo bogato bero literature s področja humanistike in družboslovja nominirana tudi prevajalec Samo Kuščer za prevod dela Poreklo človeka in spolni izbor Charlesa Darwina (Založba UMco 2023) in prevajalka Urša Zabukovec za prevod dela Spisi o Rusiji in krščanstvu Vladimirja Solovjova (Založba KUD Logos 2022).
Marijan Zlobec
|
|