Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje Jermanovo nagrado od leta 2015 za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrada je bila ustanovljena leta 2013, imenuje pa se po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu.
Naslovnica
Znani so nominiranci: prevajalki in prevajalec za Jermanovo nagrado 2023, ki jih je izbrala petčlanska strokovna komisija Društva slovenskih književnih prevajalcev v sestavi Lijana Dejak, Nina Gostiša, Marjanca Mihelič, Veronika Simoniti in Štefan Vevar (predsednik). Nominiranci so:
Nada Grošelj za prevod monografije Grenko-sladki eros Anne Carson (založba LUD Literatura 2022)
Samo Kuščer za prevod dela Poreklo človeka in spolni izbor Charlesa Darwina (Založba UMco 2023)
Urša Zabukovec za prevod dela Spisi o Rusiji in krščanstvu Vladimirja Solovjova (Založba KUD Logos 2022).
Utemeljitve nominacij:
Grenko-sladki eros Anne Carson (založba LUD Literatura 2022)
Čeprav monografija kanadske klasične filologinje, pesnice, esejistke in prevajalke Anne Carson ni obsežna, je bila kot domišljena in umetelno tkana študija o erosu kot »neobvladljivi sladko bridki zveri« (Sapfo) zahteven prevajalski podvig. Po eni strani zaradi teoretsko podkrepljenih poglavij in po drugi zaradi bogate metaforike, številnih referenc, pregledovanja in primerjanja obstoječih prevodov (predvsem iz stare grščine), iskanja ustreznih terminoloških rešitev ter avtoričine
elegantne pisave in pisanega sloga, ki prehaja od literarne, celo lirične
obarvanosti besedila do analitičnega diskurza.
Nada Grošelj, foto Vrabec Anarhist
Prevajalki Nadi Grošelj je uspelo ustvariti gibek prevod, ohraniti preciznost in privlačnost avtoričinega pisanja in ga kljub zahtevnim pasusom, ki segajo na
področja filozofije in klasične filologije, preliti v tekočo in plastično slovenščino. Njena upovedovalna virtuoznost prenese bralcem v največji meri tako okuse, barve kot užitek jezika, vključujoč pri tem tudi domišljeno novotvorbo besed, kjer je bila potrebna, kot na primer »unavzočiti se«, »trikotiti željo« ipd.
Med zasledovanjem tematike v duhu erosa kot »sprevrženega lovca«, ki ga označuje nenehno izmikanje in beg, prevajalka neutrudno išče, najdeva in preliva v jezik tanke membrane notranjih čustvenih stanj od mamljivosti želje, paradoksnosti in razcepljenosti občutja ter drugih pomenskih usedlin in nanosov. Vse omenjeno besedilo v slovenskem jeziku pomensko in jezikovno še požlahtni, zato je pomemben doprinos k prevajanju na Slovenskem.
Nada Grošelj, foto FF
Prevajalka Nada Grošelj je diplomirala iz angleškega in latinskega jezika s
književnostjo ter doktorirala iz jezikoslovja. Leta 2011 je prejela Sovretovo nagrado za prevode Plavta, Ovidija in Oscarja Wilda, leta 2023 pa nagrado Vasje Cerarja za prevod dela November v Mumindolu Tove Jansson.
Poreklo človeka in spolni izbor Charlesa Darwina (Založba UMco 2023)
Kuščerjevi prevodi so pri bralcih dobro zapisani, ker zna prevajalec vešče razstaviti angleško zgradbo besedil in sporočilo brez omembe vrednih pomenskih izgub preodeti v slovensko izreko. Pravzaprav je s tem že pred leti vzpostavil visoke standarde pri prevajanju tega žanra.
Naslovnica
Ko se je spoprijel z delom Poreklo človeka in spolni izbor Charlesa Darwina, se je soočil z besedilom, ki ne spada več v zvrst znanstvene publicistike 20. in 21. stoletja, temveč je primerek kanonizirane temeljne znanosti iz 19. stoletja, pa čeprav zasnovane v razmeroma poljudnem jeziku. Kuščer je suvereno poslovenil
Darwinov precej starinski slog in ga predelal v sodobno slovenščino, vseeno pa mu pustil tolikšen pridih antikvarnosti, da to daje prevodu posebno simpatično patino. S tem je dosegel, da lahko njegovega Darwina beremo z vso fluidno
lahkotnostjo, patinirani elementi v tekstu zgodovinsko odmaknjenega avtorja pa bralsko izkušnjo samo še obogatijo. Zelo premišljeno se je Kuščer lotil tudi kulturnospecifične problematike in predvsem terminologije. Svoj prevajalski koncept je sicer reflektirano razložil v kratkem predgovoru h knjigi; v njem je pojasnil zgodovinske in kulturne okoliščine izvirnega nastanka knjige in orisal izbor izrazoslovja, ki ga namenoma ni posodobil, temveč ohranil v izvirni obliki.
Komisija za nagrade pri DSKP ob teh ugotovitvah meni, da si prevajalec Samo Kuščer zasluži nominacijo za Jermanovo nagrado za leto 2023.
Nominiranci
Samo Kuščer je pisatelj, publicist in predvsem prevajalec, ki že vrsto let orje ledino na področju prevodov iz angloameriške popularne znanosti – družboslovja, sociologije, ekonomije in naravoslovja. Samo v zadnjih letih je prevedel vrsto obsežnih in zahtevnih del, med drugimi Ožino svoboščin Darona Acemoğluja in Jamesa Robinsona, Človeško telo Billa Brysona, Naravno gibanje Daniela E. Liebermana, Pričetek vsega: nova zgodovina človeštva Davida Graeberja in Davida Wengrowa, že prej pa tudi uspešnice avtorjev, kot so Stephen Hawking, Steven Pinker, James Lovelock, Richard Dawkins in drugi.
Spisi o Rusiji in krščanstvu Vladimirja Solovjova (Založba KUD Logos 2022)
Knjiga prinaša obsežen izbor ključnih in tematsko zaokroženih del znamenitega ruskega filozofa in pesnika Vladimirja Solovjova (1853– 1900), najpomembnejšega predstavnika ruskega idealizma in začetnika prve ruske filozofske šole. Ti spisi so iz avtorjevega poznejšega obdobja, ko se je posvečal predvsem vprašanju združitve krščanskih Cerkva. Solovjov je s svojo mislijo vplival na poznejše filozofe, med njimi na Nikolaja Berdjajeva, Sergeja Bulgakova, Pavla Florenskega in Semjona Franka, pa tudi na ustvarjanje ruskih simbolistov, kot sta Andrej Beli in Aleksander Blok. Njegove ekumenske ideje so aktualne tudi v našem času.
Urša Zabukovec je to dokaj zahtevno besedilo prevedla tako, da je v slovenščini kljub rahli starinski patini razumljivo in berljivo, ob tem pa je ohranila tudi avtorjev značilni esejistično-polemični slog. Prevajalka spretno prehaja med različnimi slogovnimi ravnmi, od strokovne in esejistične do leposlovne, saj v sklepnih delih Trije pogovori in Kratka povest o Antikristu avtor predstavi svoje ideje tudi v literarni obliki.
Prevod priča o prevajalkinem izvrstnem poznavanju ruskega jezika 19. stoletja ter filozofsko-teološke terminologije. Besedilo med drugim vsebuje veliko imen zgodovinskih osebnosti, cerkvenih dostojanstvenikov ipd., za katera je bilo treba poiskati slovenske različice. Prevajalka je uspešno strla precej trdih orehov ter mestoma spretno in domiselno ustvarila nov besednjak. Slovenščino je obogatila z nekaterimi specifično ruskimi in pravoslavnimi izrazi (popovci, brezpopovci, skopci, hlisti, štundisti, duhoborci, edinoverci, monofiziti, luknjemolivci, vrtiluknjarji, filetizem, pa tudi poboženje, misljivo idr.). Avtorjevim opombam je dodala še svoje in delo približala slovenskim bralcem tudi s poučno spremno besedo.
Urša Zabukovec
Urša Zabukovec, uveljavljena prevajalka in dobitnica Sovretove nagrade za prevod romana Mjausk ruske avtorice Tatjane Tolstoj leta 2017, se zadnja leta posebej posveča prevajanju pomembnih del ruske filozofije, ki jih pospremi tudi s poglobljenimi spremnimi študijami.
Marijan Zlobec