30. september je Mednarodni dan prevajalcev in prevajanja. Na ta dan je mednarodno prevajalsko združenje Fédération Internationale des Traducteurs (FIT) prvič opozorilo leta 1954 v Parizu. Leta 1991 je FIT svojo idejo razširil v »svetovni dan prevajalcev«, da bi prevajalski poklic dobil podporo v čim več državah po vsem svetu. Generalna skupščina OZN pa je 24. maja 2017 sprejela resolucijo 71/288, po kateri se Mednarodni dan prevajalcev in prevajanja obeležuje po vsem svetu.
Sovretov nagrajenec 2023 Jernej Županič, foto Matjaž Rušt
CEATL, Evropski svet združenj književnih prevajalcev, v katerega je včlanjeno tudi Društvo slovenskih književnih prevajalcev, je letošnji dan prevajalcev in prevajanja ponovno zaznamoval z videom, naslovljenim Prevajanje za mir (Translating for Peace). Devetnajst prevajalk in prevajalcev iz več držav bere različne kratke odlomke iz romana Vojna nima ženskega obraza Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. V videu sodeluje tudi slovenski prevajalec omenjenega dela Jani Rebec, ki je roman prevedel leta 2020 za Založbo Goga.
Video
Društvo slovenskih književnih prevajalcev je v svojem jubilejnem letu tokratni mednarodni prevajalski praznik obeležilo z dvodnevnim dogajanjem – s petkovo podelitvijo Sovretove nagrade 2023, ki jo je za prevod romana Moby Dick ali Kit Hermana Melvilla (Beletrina, 2022) prejel prevajalec Jernej Županič, in s prvim tematskim sprehodom po prevajalski poti v Ljubljani, ki so jo pripravili mag. Marijan Rupert iz Rokopisne zbirke NUK, turistična vodnica Barbara Izlakar in predsednica DSKP Tanja Petrič.
V rokopisni zbirki NUK, foto Amar Trumić
Obenem je v sobotnem Delu izšel članek Petra Raka, ki prinaša vpoglede v aktualno stanje prevajalskega poklica. Za članek je predsednica DSKP Tanja Petrič podala nekaj izjav, ki strnjeno orišejo perečo problematiko na področju književnega prevajanja in vlogo prevajalk in prevajalcev pri sooblikovanju literarnih sistemov.
Utrinek s prevajalske poti po Ljubljani, pred hišo Lili Novy, foto Amar Trumić
“Slovenščina ne spada med najmanjše jezike sveta, uvršča se na 179. mesto med petimi odstotki najbolj razširjenih jezikov na svetu. Vendar ob mednarodnem dnevu prevajalcev lahko kritično ocenimo, da sami ne cenimo dovolj lastnega jezika, še manj pa prevajalcev in tolmačev, saj njihov status ostaja neurejen, zato zanimanje za ta poklic upada, iz njega bežijo tudi uveljavljeni prevajalke in prevajalci.” (Peter Rak)
Marijan Zlobec