Sedmi Festival angažiranega pisanja Itn.


Na novinarski konferenci v sredo, 27. septembra, ob 11. uri v Vodnikovi domačiji Center (Stritarjeva 7, Ljubljana), bodo skupaj z mladimi programskimi sodelavci predstavili 7. edicijo Festivala angažiranega pisanja Itn.

Lale Gül

Na letošnjem festivalu bo gostja tudi nizozemska pisateljica turških korenin Lale Gül, katere knjiga Živela bom je poleti izšla pri Mladinski knjigi.

Dobre knjige donijo, včasih svet in naše poglede obračajo na glavo in odpirajo vprašanja, ob katerih rastemo in postajamo. Festival Itn. izbira med tistimi avtorji in avtoricami, ki se tega lotevajo še posebno angažirano, opozarjajo na spregledano ali samoumevno, rušijo
predsodke in rišejo poudarke, za katere verjamemo, da nas lahko vodijo k sestavljanju
boljšega sveta.

Mojca Lukan

Na 7. Festival angažiranega pisanja Itn., ki ga letos pripravlja nova programska ekipa,
vabijo z novimi vsebinami. Na programu so predavanja, okrogla miza, zajtrk in pogovori z
domačimi in tujimi avtorji in avtoricami, menjalnica poezije, interpretacija pisem in pesniški performans.

Dagmar Nared

Na festivalu se sprašujejo: Kakšen je preplet med osebnim in političnim? Se to dvoje sploh
razlikuje? Kakšna je naloga kritičnih glasov in zakaj jih potrebujemo? Gradi identiteta
literaturo ali literatura identiteto? Kakšna je povezava? In kako vse skupaj povežemo v bitko za pravičnejši svet? Bitko, ki jo bijemo z roko v roki z literaturo, teorijo in kakovostnim novinarstvom.Literatura nam širi obzorja in pomaga razumeti svet.
Vzpostavlja alternativo ter prevprašuje družbena razmerja.

Lale Gül

Gostovanje avtorice Lale Gül sofinancirata program EU Ustvarjalna Evropa in Nederlands
Letterenfonds // Dutch Foundation for Literature.
Gostovanje pesnikov v okviru projekta POT-VOT sofinancira EU.
Delovanje Vodnikove domačije Center omogoča MOL – Oddelek za kulturo.
Festival raste in živi v Ljubljani, Unescovem mestu literature.

Anita Ogulin

Program

Petek, 29. september Jaka Klun

11.00 Javna šola kot temeljni mehanizem solidarnosti / okrogla miza

Gostje: Damijan Štefanc, Jaka Klun, Andreja Hočevar
Moderira: Mojca Lukan

Na dogodku bodo s strokovnjaki s področja šolstva razpravljali o pomenu kakovostne brezplačne javne osnovne šole in njenem prispevku k zagotavljanju pravičnejše družbe. Rdeča nit okrogle mize se bo vila okoli vprašanja, kako brezplačna javna šola omogoča poštene in enake možnosti za razvoj vseh vanjo vključenih otrok. Ob tem pa bodo osvetlili tudi nekatere prikrite stroške, ki starše šolajočih otrok vsako leto udarijo po žepu in so vir vzpostavljanja neenakosti in izključevanja med učenci. Svoje poglede bodo z udeleženci delili:

Damijan Štefanc

Damijan Štefanc, predavatelj na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki se strokovno posveča vprašanjem s področja kurikularnih teorij in didaktike. Kot poznavalec vzgojno-izobraževalnega sistema je sodeloval tudi z Zavodom RS za šolstvo in Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje.
Anita Ogulin, nekdanja predsednica Zveze prijateljev mladine Moste-Polje, priznana humanitarka in prostovoljka z večletnimi izkušnjami boja za pravice najšibkejših.

Jaka Klun, foto Linkedlin

Jaka Klun, član Inštituta 8. marec in doktorski študent na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot raziskovalec in asistent je deloval tudi na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Andreja Hočevar, predavateljica na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in poznavalka vzgojno-izobraževalnega sistema, ki se raziskovalno posveča vprašanjem družine in družinskega življenja ter predšolske vzgoje v vrtcih.

Andreja Hočevar, foto Univerza v Ljubljani

Udeležence vabijo, da se pridružijo in prispevajo k pomembnemu dialogu o tem, zakaj je javna osnovna šola nepogrešljiva za našo družbo.

16.00 Kdaj živimo na račun Drugega? / dve predavanji

Predavajo: Eva Ule in Matevž Rems, Dagmar Nared
Napove: Jaka Klun

Eva Ule, foto Linkedin

Stereotipi so pogosto neizogiben del literarnih del, na tem dogodku pa se bodo posebej osredotočili na raziskovanje, kako se stereotipi presegajo in preoblikujejo ter kako lahko literatura prispeva k širjenju razumevanja in empatije do različnih identitet. Ne želijo se omejevati na vnaprej oblikovane predstave, temveč si prizadevajo za odprto in iskreno razpravo o temeljnih vprašanjih identitete.

Selma Skenderović, foto Osrednja knjižnica Srtečka Vilharja Koper

Dogodek bo v kontekst postavil literarni deli gostij festivala Lale Gül in Selme Skenderović. Nizozemska avtorica turških korenin Lale Gül je s svojim prvencem Živela bom (Mladinska knjiga 2023) pritegnila pozornost bralcev po vsem svetu, na Nizozemskem pa sprožila burne razprave. V svojem avtobiografskem delu odstira iskren pogled na svoje odraščanje v konservativni muslimanski družini v Amsterdamu ter svoje soočenje z izzivi in konflikti med kulturama. Selma Skenderović je večkrat nagrajena pisateljica, pesnica in študentka slovenistike in primerjalne književnosti v Ljubljani. V njeni zbirki kratkih zgodb, proznem prvencu Zakaj molčiš, Hava? (Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – revija Mentor, 2021), prebiramo izpovedi dekleta, ki od rane mladosti živi v Sloveniji in je, kot sama pravi, neprave narodnosti in vere.

Matevž Rems

Predavanji:

Eva Ule, Matevž Rems: Meje (avto)fikcije v literaturi
Predavanje se bo ukvarjalo z naslednjimi vprašanji: Ali lahko avtorja enačimo z literarnim likom ali pripovedovalčevim glasom? Kje je meja med fikcijskim in faktičnim? Kaj je o tem mislil Aristotel in kaj o tem pravimo danes? Koliko resničnega se skriva v literarnem delu in njegovih likih in ali je to sploh zares pomembno?

Dagmar Nared: Nevarnosti stereotipizacije v literarnih delih
Literatura služi kot ogledalo, ki odraža prepričanja in stališča družbe, zato je ključno prepoznati škodljive posledice ponavljanja stereotipov, ki lahko privedejo do napačnih predstav, predsodkov in marginalizacije raznolikih glasov v literarnem svetu. Orientalizmi, rasizmi, seksizmi in vsi drugi -izmi – o njih se moramo pogovoriti in se zavedati, da bivajo tudi v literaturi.
Po predavanjih bo sledila razprava, na kateri bodo prisotni imeli možnost postavljati vprašanja in izmenjati mnenja s predavatelji ter drugimi udeleženci.

Nika Pušlar

18.00 Lale Gül: Živela bom / pogovor z avtorico. Moderira Nika Pušlar.

Življenje pisateljice Lale Gül je zaznamovano s trkom dveh različnih realnosti – vzgoje znotraj radikalnega politično-islamskega gibanja Milli Görüş in sodobnega nizozemskega okolja. V njeni knjigi Živela bom se srečamo z avtoričinimi stiskami, strahovi in težavami pri iskanju ravnotežja med lastno identiteto in pričakovanji družine. Knjiga brez olepšav prikazuje težo družinskih vrednot in tradicij, hkrati pa razkriva potrebo po osebni svobodi ter uporu proti utesnjenim okvirom. Njeno pisanje je iskreno in neustrašno. S knjigo poskuša pisateljica razbijati tabuje in postavlja v ospredje pereče teme identitete, svobode ter konfliktov med različnimi svetovi, s katerimi se je soočala med odraščanjem.

Selma Skenderović

18.45 Selma Skenderović: Zakaj molčiš, Hava? / pogovor z avtorico. Moderira Matevž Rems

Selma Skenderović piše že skoraj vse življenje. Začela je s pisanjem v šolskem literarnem krožku, pozneje pa je postala redna sodelavka spletne revije CMK magazin, za katero je pripravljala komentarje o gledaliških predstavah. Leta 2020 je v sklopu Šinkovčevih dnevov poezije prejela nagrado blisko, nato pa je izdala svoj prozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?

Knjigo sta kot zmagovalki Festivala mlade literature Urška leta 2020 založila organizator festivala JSKD in revija Mentor. V njenem prvencu se prepleta 15 kratkih zgodb, ki jih pripoveduje junakinja Hava. Izkušnje glavne protagonistke predstavljajo družbo, polno socialnih in družbenih razlik. Delo ne pusti do sape in spremeni tok bralčevega razmišljanja.

19.30 Zapletenost identitet / pogovor
Gostji: Lale Gül in Selma Skenderović. Moderira Dagmar Nared.

Pogovor o različnih reprezentacijah identitete, okolju, ki nas oblikuje, ter vlogi literature pri izražanju osebnih izkušenj. Gostji Selma Skenderović in Lale Gül sta občutljivi in izjemni pisateljici, ki se v svojih proznih prvencih lotevata kompleksnih vprašanj o identiteti in okolju. Selma Skenderović nas v knjigi Zakaj molčiš, Hava? popelje v notranji svet junakinje Have, ki se bori za pravico do izražanja in sooča z lastno identiteto. Lale Gül pa nas v knjigi Živela bom vodi skozi lastno izkušnjo odraščanja v dveh različnih svetovih, pri čemer raziskuje, kako družinske vrednote in okolje oblikujejo našo identiteto.
Na tem dogodku se bodo osredotočili na vprašanja, kot so: Kako lahko pisateljeve ugotovitve in izkušnje prenesemo na širšo družbo? Kako literatura razkriva različne vidike identitete, ki jih druge vede, kot sta sociologija in antropologija, ne morejo zajeti? Kako lahko literatura vpliva na razumevanje sveta okoli nas?

Jedrt Maležič, foto Bukla

Sobota, 30. september
10.00 Tri avtorice, trije meniji / literarni zajtrk

Gostje: Ivana Djilas, Jedrt Maležič, Radmila Petrović

Organizatorji vabijo na jutranje druženje s pisateljicama in pesnico ob zajtrku, ki bo pogrnjen sočasno v Vodnikovi domačiji Center ter v Pritličju. Med jedjo bodo sproščeno klepetali o njihovem ustvarjanju, literaturi, knjigah in sploh vsem, kar nam ob zajtrku že pade na pamet.

Ivana Djilas, foto MK

Sodelovali bodo:
Ivana Djilas, pisateljica, režiserka, publicistka, priznana avtorica, ki se ukvarja z aktualnimi družbenimi temami, letošnja Rožančeva nagrajenka
Jedrt Maležič, pisateljica in književna prevajalka iz angleščine in francoščine
Radmila Petrović, srbska pesnica

Radmila Petrović

Za prijeten zajtrk se prijavite na naslov: festival.itn@gmail.com. Obvezno napišite, s katero avtorico si želite preživeti sobotno dopoldne.

Jan Krmelj, foto Beletrina

12.00 Čustva v umetnosti, umetnost v čustvih / pogovor

Gostje: Jan Krmelj, Ana Svetel, Pino Pograjc. Moderira: Kim Dominko Slak

Kim Dominik Slak

Pogovor, na katerem bodo spregovorili o čustvih v pisanju in pisanju o čustvih, o stereotipni podobi pesnika in o sodobni poeziji. Z gosti se bomo tako pogovarjali o tem, ali mora pesnik za umetnost res trpeti, ali v sodobni poeziji še obstaja lirski subjekt ali “samo” še avtor ter kaj se dogaja v procesu pisanja poezije, da se avtobiografski, dnevniški zapis o nekem dogodku ali razpoloženju pretvori v pravo pesem oziroma literaturo. Je največja oblika sodobne poezije Instagram poezija?

Ana Svetel

16.00 Pesniki sodobnosti – glasovi prihodnosti / pesniški performans

Jan Krmelj, gledališki režiser, pesnik in avdiovizualni ustvarjalec; izdal je zbirko poezije Relikvije dihanja (Litera, 2014), ki je bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado, nedavno je izšla njegova druga pesniška zbirka Uho (Beletrina, 2023)
Ana Svetel, pesnica, pisateljica, pripovedovalka zgodb, antropologinja; njena pesniška zbirka Lepo in prav (LUD Literatura, 2015) je bila leta 2015 v ožjem izboru za najboljši prvenec, objavila je zbirko kratkih zgodb Dobra družba (LUD Literatura, 2019), ki je bila nominirana za nagrado novo mesto, leta 2022 pa je bila nominirana za Veronikino nagrado s pesniško zbirko Marmor (Beletrina, 2022)
Pino Pograjc, pesnik; njegov prvenec Trgetanje (Črna skrinjica, 2022) je izšel lani, je član kolektiva POT-VOT

18.00 Menjalnica poezije / pesniško branje

Pesniki sodobnosti – glasovi prihodnosti / pesniški performans
Gostje: Radmila Petrović, Tina Kozin, Milica Milosavljević, Katarina Gomboc Čeh, Marija Dragnić, Pino Pograjc, Aleksa Krstić, Lidija Dimkovska. Režija Staša Prah.

Milica Milosavljević

Dogodek istoimenskega projekta (v angleščini Poets of Today, Voices of Tomorrow – POTVOT) z mednarodno zasedbo pesnikov in pesnic predstavlja svež, sodoben pristop k poeziji in literarnim prireditvam ter raziskuje nove načine, kako pesniško izražanje približati širši populaciji. Eden od ključnih vidikov njihovega dela je raziskovanje novih oblik literarnih dogodkov, na katerih pesnik ne nastopa le kot izvajalec, temveč sodeluje z dramaturgom, učiteljem govora in režiserjem. S pomočjo režiserke Staše Prah bodo pesniki in pesnice pripravili literarno branje, ki ni le interpretacija besedila, temveč tudi izvirni performans, ki združuje besedo, zvok in gibanje. Gre za doživetje, ki razširja pojmovanje poezije. Kolektiv Pesniki sodobnosti – glasovi prihodnosti deluje na različnih področjih: inicira spremembe v šolskih kurikulih, sistematično dela z učitelji in učiteljicami, prizadeva si za večjo prisotnost poezije v vsakdanjem življenju ter za popularizacijo poezije kot umetniškega izraza.

Marija Dragnić

Radmila Petrović, srbska pesnica, zmagovalka pesniških tekmovanj in avtorica štirih pesniških zbirk
Tina Kozin, slovenska literarna kritičarka, Stritarjeva nagrajenka za kritiko in pesnica
Milica Milosavljević, srbska pesnica, zmagovalka pesniških tekmovanj in avtorica dveh pesniških zbirk
Katarina Gomboc Čeh, slovenska pesnica, pisateljica, jezikoslovka, nagrajenka na Festivalu mlade literature Urška, avtorica dveh pesniških zbirk
Marija Dragnić, črnogorska urednica in pesnica, zmagovalka pesniških tekmovanj, avtorica štirih knjig

Aleksa Krstić

Pino Pograjc, slovenski pesnik, njegov pesniški prvenec je izšel lani
Aleksa Krstić, srbski pesnik, član beograjskega kolektiva C4, ki organizira pesniške in glasbene večere, izdal eno pesniško zbirko
Lidija Dimkovska, večkrat nagrajena slovensko-makedonska pesnica, esejistka, literarna teoretičarka, prevajalka, avtorica več pesniških zbirk

Lidija Dimkovska

18.00 Menjalnica poezije / pesniško branje. Moderirata Aljoša Harlamov in Matevž Rems

Nekatere pesmi so take, da zvenijo v nas še dolgo po tem, ko smo zbirko že zaprli, jo odložili in odšli naprej po svoji poti. A osebe za pesmijo pogosto ne spoznamo in redko dobimo priložnost, da bi se ji zahvalili zanjo. To pa je mogoče na Menjalnici poezije. Ideja dogodka že od začetkov festivala ostaja enaka: omogočiti mladi pesnici ali pesniku, da spozna svojega pesniškega vzornika ali vzornico. Dobi priložnost za pogovor in zahvalo. Vzpostavi odnos, ki se ne konča s samim dogodkom. Na letošnji Menjalnici poezije bodo nastopili trije mladi pesniki in pesnice, ki so jih izbrali na razpisu, v tandemu s svojim najljubšim pesnikom ali pesnico. Med seboj bodo izmenjali pesmi in jim posodili glas. Branje poezije bodo spremljala tudi zvedava vprašanja, kot so »zakaj ravno ona oz. on«, »ali je bila oz. bil na slikah videti drugače«, pa seveda »čemu sploh poezija«.

Nedelja, 1. oktober
12.00 Program odsvetovan / pogovor o disleksiji, branju in pisanju

Program odsvetovan / pogovor o disleksiji, branju in pisanju. Gostje: Saša Pavček, Gojmir Lešnjak, Mojca Viljevac Vončina. Moderira Sara Medved.

»Ne kljub disleksiji, temveč ravno zaradi nje.« (Dar disleksije, Mladinska knjiga, 2012) Disleksija. Kaj to pravzaprav je? Kako jo prepoznamo? Kakšne metode so nam na voljo za njeno kompenzacijo? In ne nazadnje: ali je mogoče, da se otroci z disleksijo prav tako kot njihovi vrstniki lahko zaljubijo v literaturo, pisanje in branje, čeprav težje prepoznavajo črke in besede, ki se nemalokrat prosto vrtinčijo po listu papirja? Kako preseči ovire, povezane z disleksijo, nam bodo iz osebne izkušnje in v družbi strokovnjakinje razkrili moderatorka dogodka in gosta, ki jima disleksija predstavlja vsakodnevni izziv, a hkrati tudi poseben dar. Dokazujeta to, kar se morda na prvi pogled zdi nemogoče: da lahko tudi oseba z disleksijo svoje življenje prenese med knjižne platnice in se poglablja v dramsko, pesniško in prozno ustvarjanje. Dogodku se bodo pridružili filmski, gledališki igralec in režiser Gojmir Lešnjak, igralka, pisateljica, pesnica in dramatičarka Saša Pavček ter prof. defektologije Mojca Viljevac Vončina.

Katja Štesl

15.00 Pogovor v oblačkih / pogovor o stripu

Pogovor v oblačkih / pogovor o stripu. Gostje: Martin Ramoveš, Katarina Šeme, Ciril Horjak, Katja Štesl. Moderira Eva Ule.

Katarina Šeme

Vsakdo je zagotovo vsaj enkrat v življenju v rokah držal strip. Če ne drugače, v otroštvu ali na plaži med poletnimi počitnicami, ko si je na hrvaški obali kupil kakšen zguljen izvod Zagorja, Alana Forda ali Garfielda. Toda to je le droben okrušek velikega stripovskega sveta! Stripov ne moremo opredeliti zgolj kot besedno ali vizualno umetnost. Je preplet obojega, svojevrsten umetniški medij, njegova sredstva pripovedovanja pa so tako slike in besede kot odsotnost besed, celo njihova velikost in oblika, oblački in različni načini kadriranja.

Na dogodku bodo razpravljali o stripu in se spraševali, zakaj ga je vredno brati, zakaj je pomemben in na kakšne načine prevprašuje družbena vprašanja ter odnos med posameznikom in skupnostjo. Odgovore bodo iskali v dialogu z dvema stripovskima strokovnjakoma, Cirilom Horjakom in Katjo Štesl, ter dvema striparjema, Martinom Ramovešem in Katarino Šeme, ki vsak po svoje raziskujeta prepletenost osebnega s kulturnim, zgodovinskim … Ob pogovoru bodo lahko obiskovalci za navdih v roke vzeli in prelistali tudi izbor stripov v slovenskem jeziku, gostje pa bodo prispevali vsak svoj seznam najljubših stripov.

Ivan Mitrevski, foto Miš založba

16.00 Nevidna življenja / pogovor ob stripu

Gosta: Ivan Mitrevski, Goran Lukić. Moderirata: Tajda Liplin Šerbetar, Jaka Klun.

Stripar Ivan Mitrevski se je kot prostovoljec srečeval z delavci, ki prihajajo v Delavsko svetovalnico. Tedne in mesece je poslušal njihove zgodbe, zdaj zbrane v knjigi Nevidna življenja (samozaložba, 2023), polne pričevanj o kršenju delavskih pravic, izgorelosti, diskriminaciji in poškodbah na delovnem mestu ter številnih drugih (javnosti praviloma skritih) težavah delavk in delavcev pri nas. Na pogovoru bodo odkrivali preplet aktivizma in stripa, besed in dejanj. Goran Lukić se kot zastopnik društva Delavska svetovalnica zavzema za promocijo delavskih pravic. Kot oster zagovornik v boju za pravice prekarnih, izkoriščanih delavcev in ostalih ranljivih skupin delodajalcem nastavlja ogledalo in deluje v smer višjega varstva, promocije ter razvoja delavskih, socialnih in statusnih pravic vseh zaposlenih.

Tajda Liplin Šerbetar

19.00 Pišem ti / interpretacija pisem

Režija: Neža Dvorščak. Interpretirajo: Maja Kunaver, Čarna Lampret, Alja Krhin, Staša Popovič, Brina Rakun

Brina Rakun

V zasebnih pismih se zrcali večplastnost zgodovinskega trenutka in dragocen vpogled v intimo posameznika ali posameznice. Na bralni uprizoritvi bodo prisluhnili interpretacijam starih dobrih pisem, napisanih na papirju, pisem ustvarjalk, ki so s svojim delom vtisnile pomemben pečat v svetovno literarno krajino in njeno zgodovino. Ursula Le Guin, Harper Lee, Rosa Luxemburg, Anaïs Nin, Ayn Rand, Emily Dickinson, Simone de Beauvoir, Virginia Woolf in Tove Jansson: pred nami bodo oživele kot umetnice, aktivistke, ljubimke, prijateljice, ženske, ki premikajo meje sveta …

Spremljevalni dogodek

Torek, 3. oktober
19.00 VigeVageKnjige: Variacije / razstava

Predstavljajo se: Gašper Krajnc, Ram Cunta, Miha Ha, Katarina Šeme, Dora Kaštrun, Eva Mlinar, Eva Mahkovic

Eva Mahkovic, foto Beletrina

Otvoritev razstave hišnih avtorjev in avtoric založbe VigeVageKnjige. Avtorji in avtorice bodo razstavljali predelane variacije del svojih kolegov in kolegic, ob bok pa jim bodo postavili tudi njihove portrete v lastni tehniki. Gašperja Krajnca lahko tokrat spoznamo v zgodbi Tik je šel v gozd po drva, Rama Cunte in Mihe Haja, ki sta svoj izziv našla v Vinjetah straholjubca Eve Mahkovic in Eve Mlinar. Katarina Šeme se bo preizkusila v predelavi Mestnih ptic Gašperja Krajnca, Dora Kaštrun v Sumatri Katarine Šeme, Eva Mlinar in Eva Mahkovic pa v Žabcih Dore Kaštrun. Dogodek je del celoletnega praznovanja 10. obletnice ustanovitve založbe VigeVageKnjige.

Domači gostje festivala: Damijan Štefanc, Jaka Klun, Andreja Hočevar, Selma Skenderović, Ivana Djilas, Jedrt Maležič, Jan Krmelj, Ana Svetel, Pino Pograjc, Tina Kozin, Katarina Gomboc Čeh, Lidija Dimkovska, Saša Pavček, Gojmir Lešnjak, Mojca Viljevac Vončina, Martin Ramoveš, Katarina Šeme, Ciril Horjak, Katja Štesl, Ivan Mitrevski, Goran Lukić.

Tuji gostje festivala: Lale Gül (Nizozemska), Radmila Petrović (Srbija), Milica Milosavljević (Srbija), Marija Dragnić (Srbija), Aleksa Krstić (Srbija).

Festival soorganizirajo: Vodnikova domačij/Divja misel, Založba Mladinska knjiga, Inštitut 8. marec in Pionirski dom. (Po programu)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja