V Galeriji Jakopič želijo obiskovalcem ponuditi čimbolj raznolik spekter umetniških doživetij, ki širijo naše dojemanje sveta. Zato z veseljem sodelujejo v kampanji, namenjeni ozaveščanju o barvni slepoti. Kampanja bo v galeriji potekala vse do zaključka razstave Susan Meiselas: Mediacije, 22. oktobra 2023.
Plakat Barvna slepota
Vsem posameznikom z barvno slepoto so v galeriji do 22. oktobra 2023 na voljo posebna očala za drugačno barvno izkušnjo ogleda razstave, širši javnosti pa na primeru fotografije Susan Meiselas omogočajo vpogled v njihov svet.
Očala za barvno slepe
Kot prva slovenska galerija želijo barvno slepim ponuditi drugačno barvno izkušnjo ogleda razstave. Za posebna očala podjetja EnChroma posamezniki z barvno slepoto obiskovalci lahko povprašajo pri galerijskih informatorjih. Galerija obiskovalce vabi, da si očala nadenejp in opazujjo, kaj se dogaja z njihovo zaznavo.
Ob koncu razstave Susan Meiselas: Mediacije bodo izžrebali srečna obiskovalca, ki jima bodo očala tudi podarili.
Fotografija Susan Meiselas (Tržnica, Diriamba, Nikaragva, junij 1978) v originalu (levo) in kot jo vidijo posamezniki s tritanopio (desno)
V galerijo vabijo tudi posameznike, ki si želijo o barvni slepoti izvedeti več. Za širšo javnost so na primeru fotografij družbeno angažirane fotografinje Susan Meiselas predstavili razliko v zaznavanju barv glede na različne vrste barvne slepote.
Hkrati vabijo k širšem razmisleku o tem, kakšna je vloga barv pri našem zaznavanju sveta, kdo sploh je tisti, ki vidi »prav« (v oziru na to, da tudi ljudje z »normalnim« vidom drugače zaznavajo barve) in kako pomembna je širša razprava o barvni slepoti.
44 Irving St., Cambridge, MA, USA, 1971, Susan Meiselas / Magnum Photos
Več o barvni slepoti
Barvna slepota, znana tudi kot daltonizem, je zmanjšana sposobnost razlikovanja med določenimi barvami. Po svetu mesec ozaveščanja o tej motnji že nekaj let obeležujemo septembra, na obletnico rojstva znanstvenika Johna Daltona (1766–1844), znanega po svojih raziskavah barvne slepote. K raziskovanju ga je spodbudilo dejstvo, da sta Dalton in njegov brat videla barve drugače kot večina ljudi.
Susan Meiselas v Ljubljani
Barvna slepota je lahko dedna, kar pomeni, da se prek genetskih mutacij prenaša znotraj družine. Lahko pa se pojavi tudi zaradi bolezni oči, staranja ali izpostavljenosti določenim snovem.
Dr. Marija Skočir
Takšna motnja vida je pogostejša, kot si morda mislite. Prizadene enega od 12 moških (8 odstotkov) in eno od 200 žensk (0,5 odstotka); po vsem svetu ima težave pri zaznavanju barv okoli 350 milijonov ljudi. Medtem ko večina ljudi vidi več kot milijon odtenkov, tisti z barvno slepoto vidijo le približno 10 odstotkov barvnih odtenkov.
Najpogostejši sta rdeče-zelena barvna slepota (protanopija in devteranopija) in modro-rumena barvna slepota (tritanopija). Osebe z rdeče-zeleno barvno slepoto imajo v vsakdanjem življenju težave pri zaznavanju rdeče ali zelene barve ali katerokoli barve, ki ju vsebuje. Podobno se osebe z modro-rumeno barvno slepoto soočajo s težavami pri razlikovanju med odtenki modre in zelene ali rumene in rdeče barve.
Življenje z barvno slepoto predstavlja posebne izzive, od upoštevanja svetlobnih signalov do izbire zrelega sadja ali usklajevanja oblačil. Razumevanje te motnje je ključnega pomena za oblikovanje vključujoče skupnosti, ki podpira osebe z barvno slepoto.
Marijan Zlobec